Osnovna živila v trgovini si lahko delavec z minimalno plačo kljub krizi privošči bistveno lažje, kot si jih je leta 2003. Črnemu kruhu se je v desetih letih cena v povprečju povišala z 1,67 na 1,98 evra, torej za dobrih 18 odstotkov, svežemu mleku s 3,5 odstotka mlečne maščobe z 0,56 na 0,85 evra (za 52 odstotkov), po drugi strani pa se je minimalna plača v tem času zvišala za 76,9 odstotka – s 443,01 na 783,66 evra.

Tako je moral delavec leta 2003 za kilogram kruha delati 48 minut, danes si ga prisluži že po 34 minutah svojega delovnika, mleka pa si lahko po osmih urah dela privošči v povprečju tri litre več. Poleg tega so trgovske police v obdobju gospodarske krize preplavila nizkocenovna živila, ki so tudi pol cenejša.

Kilometer vožnje dražji

Tudi večina drugih osnovnih življenjskih potrebščin je glede na višino minimalne plače postala dosegljivejša, si pa precej težje privoščimo vožnjo. Cena 95-oktanskega bencina se je namreč zvišala z 0,775 na 1,439 evra, dizelsko gorivo pa se je podražilo z 0,682 na 1,365 evra. Na bencinski črpalki smo tako 60-litrski rezervoar leta 2003 z bencinskim gorivom napolnili za 11.142 tolarjev oziroma 46,49 evra, letos pa moramo dati že slabih 40 evrov več; razlika pri dizelskem gorivu je za en evro večja.

Najbolj poskočilo kurilno olje

Precej se je v zadnjih desetih letih podražilo tudi ogrevanje doma. Kurilno olje, katerega liter je leta 2003 stal slabih 38 centov, danes stane le nekaj manj kot evro. Z 1,54-odstotno podražitvijo sledi utekočinjeni naftni plin (UNP), za 136 odstotkov se je podražil zemeljski plin, premog pa za 125 odstotkov. "UNP, ki je prisoten v 16 odstotkih slovenskih gospodinjstev, sicer ni najugodnejša rešitev, je pa okolju prijazen in udoben za uporabo," so nam povedali pri Butan plinu.

Ljudje pa zadnje čase vseeno bolj gledajo na ceno, zato se odločajo za cenejše alternative. V zadnjem času so zelo priljubljeni peleti. Lesna biomasa je namreč glede na izkoristek najcenejša, do pet centov na kilovatno uro (kWh). Sledi zemeljski plin, najdražja pa sta trenutno kurilno olje in UNP, ki po naših izračunih staneta okoli 12 oziroma 15 centov na kWh; upoštevali smo ceno, kurilno vrednost in letni izkoristek.

 “Prodaja kurilnega olja je v zadnjih desetih letih konstantno upadala, predvsem zaradi cene,” so prehod gospodinjstev na cenejše vire ogrevanja potrdili pri Petrolu. Glede gospodinjstev, ki uporabljajo UPN, pa so povedali, da se je njihovo število konstantno povečevalo, predlanskim pa je rast začela upadati.

Najcenejša toplota v Velenju

Občutno se je podražilo tudi ogrevanje stanovanja v bloku. V Ljubljani je tako povprečna cena megavatne ure daljinskega ogrevanja v desetih letih poskočila z 29,10 na 61,49 evra, torej za 111 odstotkov, največ pa še vedno plačujejo v Ravnah na Koroškem, kjer je cena z nekaj manj kot 50 poskočila na dobrih 99 evrov. Najceneje se vsa ta leta ogrevajo v Velenju, kjer je cena megavatne ure po manj kot desetevrski podražitvi trenutno 32,47 evra, kažejo podatki enega od dobaviteljev toplote.

Za toplo trisobno stanovanje je tako eno od gospodinjstev na območju Ljubljane leta 2003 plačalo dobrih 62 evrov na mesec, letos pa bi ves mesec odprti radiatorji povzročili za 114 evrov stroška, kaže konkretna primerjava.

Delilniki omogočili varčevanje

Gospodinjstva v blokih so se na visoke cene odzvala z varčevanjem. Od vgradnje merilnikov, ki so sicer obvezni od predlanskega oktobra, se je namreč poraba pri gospodinjstvih močno zmanjšala; pri enem od dobaviteljev za kar 27 odstotkov.

Trendu zviševanja cen so sledili tudi časopisi. Dnevni časopis se je v povprečju podražil za 87 odstotkov (z 0,67 na 1,25 evra), tedenski nekoliko manj, z 1,59 na 1,90 evra, medtem ko cena Žurnala tudi po desetih letih ostaja nespremenjena – 0,00 evra.