Po naših izračunih bo pri neto plači okrog 830 evrov (bruto 1200) plača višja za 13 evrov, pri sedem tisoč evrih neto (15 tisoč bruto) pa 332 evrov. Pri bruto zneskih med 1500 in 3000 (neto od tisoč do 1900) bo plača višja za slabih 24 evrov.

Pri najnižjih plačah to v enem letu prinese približno za 160 evrov na leto, pri povprečni plači okrog 285, tisti, z res visokimi plačami, pa bodo prihranili več tisočakov. Pri deset tisoč evrih bruto (približno 5200 evrov neto) bo letni prihranek 1646 evrov, pri 15 tisoč evrih bruto (7100 neto) pa skoraj štiri tisoč evrov na leto. Tukaj se namreč pozna še znižanje najvišje stopnje dohodnine s 50 na 45 odstotkov.

Pri večini bo imela največji učinek bo imela višja splošna olajšava. To je znesek, ki ga lahko lahko zaslužite ne da bi plačali dohodnino in bo po novem 4500 evrov, kar je na leto tisoč evrov več kot doslej. Pri najnižji obdavčitvi to prinese 160 evrov na leto, pri najvišji pa 450 evrov. Pri izjemno visokih plačah bo imela velik vpliv za pet odstotnih točk znižana davčna stopnja.

Kaj pa plači za januar in februar?

Spremembe zakona o dohodnini veljajo od 1. januarja. Veljava zakona za nazaj je izjemoma mogoča, če ne posega v pridobljene pravice in je v javno korist. Tudi plači za januar in februar bi morali biti obračunani po novi dohodninski lestvici, a ta še ni bila znana. Razlika vam bo vrnjena ob letnem poračunu dohodnine prihodnje leto.

Dohodnina se izračuna tako, da se od bruto plače odštejejo prispevki, od njih se namreč ne plačuje dohodnina, nato se odšteje se mesečna splošna olajšava (dvanajstina letne). Od preostanka, ki se mu reče davčna osnova, pa se plača dohodnina. Do določenega zneska je davčna stopnja 16-, nato 27-, nato 33-, 39-, najvišja davčna stopnja pa je po novem 45- in ne več 50-odstotna.

Spremenjeni zakon o dohodnini je bil sicer sprejet že 11. marca, veta ni bilo in po objavi v Uradnem listu je začel veljati 22. marca. Za določitev olajšav in mej razredov pa je bilo treba objaviti še Pravilnik o določitvi usklajenih zneskov olajšav, enačbe za določitev olajšave in lestvice za odmero dohodnine za leto 2022. Po novem se namreč olajšave zvišajo za toliko, kolikor znaša letna inflacija oktobra (oktober v primerjavi z oktobrom preteklega leta), kar je bilo lani tri odstotke.

"S koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji se uskladijo zneskih tistih olajšav, ki s to novelo zakona niso na novo določeni, ter lestvica (neto davčne osnove). Nova splošna olajšava se za leto 2022 ne usklajuje in znaša 4.500 evrov," so nam pojasnili na ministrstvu za finance.

Za tri odstotke bodo tako višje tudi olajšave za vzdrževane družinske člane. Za prvega otroka bo tako 2.510,03 evra, za drugega 2728,72, za tretjega pa 4551,10 evra. Pri dveh otrocih to pomeni 153 evrov več olajšave, pri treh pa 286 evrov višjo olajšavo.

V primeru deflacije (znižanja cen blaga in storitev) se olajšave in meje razredov ne znižajo, saj se uskladitev opravi le, če je rast cen življenjskih potrebščin pozitivna. 

Za prihodnja leta je v zakonu predvideno dodatno zvišanje splošne olajšave še za tisoč evrov vsako leto do leta 2025, ko naj bi znašala 7500 evrov. 

janez.zalaznik@styria-media.si