Ta tako znaša 33 evrov na uro izvajanja pri uporabniku. V to ceno ni vključen davek na dodano vrednost. Prav tako niso všteti potni stroški v primeru, ko je uporabnik oddaljen več kot 25 kilometrov od sedeža dimnikarske družbe. Najvišji dovoljeni ceni se v tem primeru prištejejo potni stroški v višini 0,25 evra na kilometer za vsak kilometer nad 25 kilometrov. 

Zakon o dimnikarskih storitvah določa, da se znesek za izvedene dimnikarske storitve oblikuje kot zmnožek cene izvajanja dimnikarskih storitev in normativnega števila časovnih enot dela dimnikarskih storitev, so po seji sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Vlada sicer določi najvišjo dovoljeno ceno, kar skupaj s prosto izbiro dimnikarske družbe uporabnikom daje tudi možnost, da si stroške dimnikarskih storitev znižajo.

Kako so določili ceno?

Najvišja dovoljena cena je bila določena ob upoštevanju informativnih oz. priporočenih cen: monterjev in serviserjev hladilnih naprav za zahtevno delo (30 evrov na uro); kovinarjev za montaže na terenu (25 evrov na uro); režijske ure gradbenih del za visoko kvalificiranega delavca (20,20 evra na uro); strojno inštalacijskih del za zahtevno strokovno delo (55 evrov na uro); režijske ure kleparskih in krovskih del za kvalificiranega delavca (25 evrov na uro) ter elektro inštalaterskih del za zahtevno delo (25 evrov na uro).

Na podlagi navedenih cen je bila izračunana povprečna cena, ki je 30,03 evra. Vlada je k tej ceni dodala še dodatek v višini nekaj manj kot 10 odstotkov, to pa utemeljila z dejstvom, da gre v prej upoštevanih primerih zgolj za priporočene cene, v primeru dimnikarjev pa se določa maksimalna cena. Dimnikarska družba ob tem uporabnikov, ki so njej najbližji, ne more zavrniti, če se uporabniki odločijo in izberejo njim najbližjo družbo.