"Letos je osončenje odlično, podatki o proizvodnji za prvo polovico leta so odlični, zelo možno je, da bo prvih sedem mesecev rekordnih,“ pravi Aleš Ažman, direktor podjetja Gorenjske elektrarne. 

Tudi Robert Otorepec, direktor podjetja Sol Navitas, ki ima enajst sončnih elektrarn, ocenjuje, da je po rekordno slabem lanskem letu letos možno rekordno dobro leto. 

"Mislim, da bo proizvodnja letos za dvajset do petindvajset odstotkov višja kot lani, če bo avgusta in septembra lepo vreme, bo morda rekordna,“ pravi Otorepec. "V prvih šestih mesecih je bila proizvodnja letos le pet odstotkov višja kot lani, ampak lani se je šele julija začelo slabo vreme, ki je trajalo tudi avgusta in zaradi katerega je bilo lansko leto najslabše doslej. Lani je bil na primer julij 20 odstotkov slabši kot junij,“ dodaja Otorepec. 

Sonce je super, vročina pa ne

Ker je zelo vroče zaradi pregrevanja proizvodnja pade. "Če bi bilo zunaj 25 stopinj Celzija in morda še nekaj vetra, bi pri enakem osončenju proizvedli deset odstotkov več elektrike,“ pravi Ažman. "Zaradi vročine se moduli res pregrevajo, ampak to zmanjšanje proizvodnje kompenzirajo dolgi dnevi, saj je svetlo od petih zjutraj do desetih zvečer. Sončna elektrarna ima sicer višji izkoristek v hladnejšem vremenu, na primer marca po dežju, ko je sončno in kakšnih 15 stopinj, ampak takrat je bistveno manj ur sončnega obsevanja,“ pa pravi Otorepec. 

Sončna elektrika pobira denar, a znižuje ceno

Na vprašanje, ali to pomeni, da bo država porabila rekordno visok znesek za podpore, pa je Ažman odgovoril, da bo šlo najbrž več denarja za sončne elektrarne in manj za hidroelektrarne, ob tem pa poudaril, da je najbrž tudi zaradi večje količine elektrike, ki je proizvedena s podporo, tržna cena elektrike najnižja v zadnjih desetih letih. 

dezurni@zurnal24.si