Minuli teden se je na slovenskih cestah zgodilo pet prometnih nesreč s smrtnim izidom. Smrtnih žrtev na cestah je po podatkih generalne policijske uprave letos že 17 več kot v enakem obdobju lani. V enakem obdobju prejšnjega leta je umrlo 75 oseb, letos pa že 92. Statistika kaže tudi, da je bila lansko leto ta številka dosežena konec oktobra, ko so našteli 93 smrtnih žrtev.

PREBERITE ŠE:

• Črni julij na slovenskih cestah

• Najhujše prometne nesreče v zgodovini Slovenije

Da je stanje prometne  varnosti je letos na cestah nespodbudno, ugotavljajo tudi kranjski policisti. Samo na Gorenjskem je v osmih prometnih nesrečah umrlo devet udeležencev. Štirje so bili motoristi, dva kolesarja, ter po en pešec, voznik avtomobila in potnica v avtomobilu.

"Tako kot udeleženci so bili tudi vzroki za nesreče različni," ugotavlja Bojan Kos s PU Kranj. "Smrti motoristov  so  botrovale neprilagojena hitrost, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje prometne signalizacije na železniškem prehodu, kolesarja sta umrla zaradi neupoštevanja pravil o prednosti in neprilagojene hitrosti, pešec je med hojo padel pod tovorno vozilo in umrl, voznik avtomobila in potnica pa  sta umrla zaradi neupoštevanja  pravil  o prednosti  pri izključevanju iz avtoceste pri Šenčurju."

Od leta 2007 je krivulja vztrajno padala

Lansko leto je bila statistika smrtnih prometnih nesreč na cestah spodbudna, saj je umrlo za 14 odstotkov manj ljudi kot leto pred tem. Trend zadnjih let je bil pozitiven, medtem ko dosedanja letošnja statistika ni spodbudna. "Dejansko je bil od leta 2007 do 2014 narejen krasen napredek, kar je zasluga različnih dejavnikov," pravi Jure Kostajnšek, sekretar komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri AMZS. "V letih 2007 in 2008 je bilo nekaj zelo hudih prometnih nesreč, zaradi katerih se je povečal pritisk medijev in javnosti, ki so imeli za posledico več različnih ukrepov na področju prometne varnosti."

Foto: Žurnal24 Smrtne nesreče na cestah po letih Letošnje poletje je bilo po statistiki smrtnih žrtev prometnih nesreč zelo slabo, saj je samo v prvi polovici julija na cestah umrlo kar 21 ljudi. "Julij je bil ekstremen," pravi Kostajnšek. "Težko rečem, kaj je razlog. Nekateri pravijo, da je bila kriva vročina, a dvomim, da je to edini razlog, čeprav je res, da je bilo zaradi lepega vremena na cestah več kolesarjev in motoristov. Med žrtvami so tako vozniki avtomobilov, motoristi, kolesarji kot pešci. Upajmo, da se bo statistika umirila in ne bo šla s takim trendom naprej."

Zaradi vinjet in dragega bencina manj žrtev

Med ukrepi, ki so v minulih letih prispevali k prometni varnosti in posledišno zmanjšanju števila žrtev prometnih nesreč med drugim našteva ustanovitev Agencije za prometno varnost, ki je kot krovna organizacija prevzela skrb za varnost v prometu. Na boljšo prometno varnost je po oceni Kostajnška vplivalo več deležnikov, od pritiska javnosti, preventivnih akcij, nadzora avtošol do poostrenih policije in navsezadnje uvedbe vinjet. "Danes je že dokazano, da je imela uvedba vinjet v tem smislu pozitiven učinek, saj se je promet promet preusmeril z lokalnih na veliko bolj varne avtoceste," poudarja Kostajnšek. "Svoje pa je prispevala tudi kriza in drag bencin, zaradi katerega so bili ljudje manj na cestah ali pa so se v službo pogosteje vozili skupaj."

Vožnja na cestah postaja zaradi znižanja cen bencina spet bolj dostopna. "Danes je trend drugačen, cena bencina pada in bo kot kaže še padla," poudarja Kostajnšek. "Svoje k poslabšanju varnosti prispevajo tudi slabe ceste, saj se v zadnjih letih ni toliko obnavljalo, kot prej, zaradi česar bi morali vozniki prilagoditi vožnjo."

irma.hus@zurnal24.si