Klicni dostop do interneta, ki je bil pred desetletjem množično v uporabi, danes uporablja le še peščica. Agencija za pošto in elektronske komunikacije republike Slovenije (Akos) je ob koncu lanskega leta naštela le še 371 uporabnikov takšne oblike dostopa do interneta, vsi ostali pa so dostopali do interneta preko bistveno hitrejših povezav. Približno 80 odstotkov posameznikov v Sloveniji pa uporablja širokopasovni dostop.

Foto: AKOS Klicni dostop Pri tem pa na agenciji za komunikacije še navajajo, da je pri omenjenih številkah treba upoštevati tudi dejstvo, da je določen delež uporabnikov klicnega dostopa treba pripisati uporabi podatkovnih storitev preko klicnega dostopa, ki v osnovi niso namenjene dostopanju do interneta klasične uporabe, temveč služijo kot primarni način podatkovne povezave naprav ali morebitnim mobilnim podatkovnim povezavam naprav (alarmi in podobno), ki ne uporabljajo drugih načinov povezovanja.

"Ustrezno je torej domnevati, da določen del uporabnikov na klicnem dostopu ostaja zaradi drugih (tehničnih) namenov in ne primarno za namen funkcionalnega dostopa do interneta," so še navedli na agenciji, a pri tem ugotavljajo, da je klicni dostop, ki nam je večini dostal po značilnem povezovalnem zvoku, še vedno v uporabi.

Svetlobna leta za Finci, Belgijci in Hrvati ...

Med tem ko sedem držav (Belgija, Švica, Španija, Finska, Hrvaška, Malta in Švedska) dostop do širokopasovnega interneta že uvršča med univerzalne storitve - najmanjši nabor storitev, ki je dostopen vsem uporabnikom ne glede na njihovo geografsko lego -, pa Slovenije še ni med njimi.

Na Finskem, kjer so pravico do interneta zapisali tudi v ustavo, je širokopasovno dostop hitrosti 2 Mbit/s vključen v univerzalno storitev. Do novembra 2015 je bila določena hitrost 1 Mbit/s, do leta 2017 je določena hitrost 2 Mbit/s, leta 2021 pa naj bi bila določena hitrost v višini 10 Mbit/s.

Za primerjavo v Sloveniji je v skladu z evropskimi minimalnimi standardi kot univerzalna storitev opredeljen funkcionalen dostop do interneta 28.8 kbit/s in to hitrost mora izvajalec univerzalne storitve zagotoviti ne glede na tehnično izvedbo naročniškega priključka.