Eden izmed zadnjih primerov - ki pa še ni vključen v skupni 13-milijonski znesek -, v katerem je pravobranilstvo sklenilo poravnavo je Goran Petkovič, ki je za 17 mesecev neutemljenega pripora, zahteval 56 tisočakov, a nato sklenil poravnavo za 30 tisoč evrov. V povprečju pa je Petkovič prejel 60 evrov za vsak dan neutemljeno prestanega pripora.

Obsojen na prvi stopnji, ker vira ni bilo mogoče preveriti

Foto: PU Krško Konoplja Petkovič je bil poleg še šestih drugih drugih osumljen, da je v zapuščenem hlevu v zaselku Gradnje gojil 850 sadik indijske konoplje. Na prvostopenjskem sodišču je bil  Petkovič obsojen na štiri leta in pol zapora, obsodilna sodba pa je na višjem sodišču nato padla, saj so bili dokazi pridobljeni nezakonito. Odredba za hišno preiskavo pa je temeljila zgolj na anonimnem viru, ki pa ga policisti na sodišču niso hoteli izdati, zato vira ni bilo mogoče preveriti.

Petkovičev zagovornik Adam Molan tega primera ni želel komentirati, je pa izpostavil, da je 60 evrov na dan znesek, ki je višji kot je običajno odškodnina v Sloveniji: "Ti zneski, ki jih držav ponuja so še bistveno nižji. Nekako se je ustalila praksa, da država podeli med 40 in 47 evrov na dan neupravičenega odvzema prostosti. V kolikor se izkaže, da je bila povzročena škoda večja, pa je lahko tudi odškodnina višja." Molan ob tem še navrže, da nizke odškodnine, sicer niso presenetljive, če vemo, da so te tudi v primeru izgube družinskega člana izjemno nizke: "Država je v teh primerih izjemno skopa."

Upoštevajo tudi, ali je posameznik povratnik, ima družino, medijsko odmevnost, poslabšanje zdravstvenega stanja ...

Anita Drev, predstavnica državnega pravobranilstva, ob tem pojasnjuje, da je višina odškodnine odvisna od "dolžine trajanja neutemeljeno odvzete prostosti in okoliščine posameznega primera". Pri tem pa upoštevajo tudi, ali je posameznik povratnik, ima družino, medijsko odmevnost, poslabšanje zdravstvenega stanja ...

Še preden pa posameznik vloži odškodninsko tožbo, pa se mora skladno z zakonom obrniti obrniti za pravobranilstvo, ki zastopa državo, šele nato pa lahko državo toži.

"Od višine odškodnine, ki jo zahtevaš je potem potrebno plačati še sodne takse, te pa so nato lahko kar visoke," o razlogih, zakaj se velika večina neutemeljeno pridržanih ali priprtih kljub temu, da zahtevajo višje zahtevke, na koncu ne odloči za tožbo, pripoveduje odvetnik Molan.

Sogovornik sicer izpostavlja, da številne odškodnine za neutemljeno odvzeto prostost še ne nakazujejo, da je država z odzvemom prostosti vedno ravnala nezakonito. V določenih primerih odvzema prostosti zaradi begosumnosti ali ponovitvene nevarnosti lahko država zasleduje dober cilj, a se kasneje izkaže, da ni bilo kaznivega dejanja, zaradi česar se pripor izkaže kot neutemljen. "V skladu z zdajšnjo zakonodajo podeljujemo odškodnine tudi takrat, ko policija, tožilstvo in sodišče opravijo svoje delo, a je na koncu pride do oprostilne sodbe, ker kaznivo dejanje ni dokazano. To za sabo potegne, da je bil pripor neutemeljen, ne pa tudi nezakonit."

Rekordna odškodnina za sedem let zapora

Eno največjih odškodnin v zgodovini samostojne države je iztržil Martin Uhernik, ki je za zapahi neupravičeno preživel sedem let. Od države je terjal milijon evrov, od tega slabih 793 tisoč evrov za nepremoženjsko škodo in okoli 195 tisoč evrov za premoženjsko škodo. Sodišče mu je za nepremoženjsko škodo leta 2012 prisodilo slabih 305 tisoč evrov, za premoženjsko pa leto pozneje 155 tisočakov.

  Foto: Pravobranilstvo RS/Zurnal24 Izplačane odškodnine