Fiskalni svet je v koalicijski pogodbi našel 160 ukrepov oziroma usmeritev za delovanje ekonomske politike. Kar 113 ukrepov bi povečalo proračunske odhodke, le 13 pa bi jih zmanjšalo. Prihodke bi zmanjšali štirje ukrepi, povečalo bi jih pet ukrepov. "Število predvidenih ukrepov je na izdatkovni strani skoraj šestkrat večje od ukrepov na strani prihodkov. Izdatki bi se večali pri več kot štirih petinah ukrepov, medtem ko je ukrepov s takšnim vplivom na prihodkovni strani dobra polovica," ugotavlja fiskalni svet.

"Z vidika javnih financ je ena izmed ključnih usmeritev koalicijske pogodbe postopno doseganje povprečnega deleža prihodkov in izdatkov v EU-27. Takšna usmeritev je poleg metodološke vprašljivosti tudi vsebinsko tvegana za majhno in odprto gospodarstvo, ki je praviloma bolj izpostavljeno finančnim trgom," opozarjajo.

Tisti ukrepi, ki se jih da ovrednotiti, pa bi v letu 2026 prinesli 1,9 odstotka BDP dodatnih prihodkov in kar 5,5 odstotka BDP dodatnih stroškov. Razlika in potencialna proračunska luknja je 3,6 odstotnih točk BDP, kar v primeru lanskega BDP pomeni 1,9 milijarde evrov. Povedano bolj po domače, če bi bili ti ukrepi izvedeni že lani, bi imeli v proračunu za skoraj dve milijardi večjo luknjo.

Foto: Fiskalni svet Ocena učinkov koalicijske pogodbe 2022

Približno enako bi prinesle ukinitev predvidenega povečevanja dohodninske olajšave, davek na nepremičnine in ukinitev olajšav pri davku na dobiček, dodatna obdavčitev normirancev pa 0,1 odstotka BDP.

Pri odhodkih bi 2,5 odstotka BDP več namenili za zdravje, dva odstotka pa za investicije za zeleni prehod, pokojnine pa bi odnesle dodatnega 0,3 odstotka BPD.

Za brezplačno prehrano v šolah, stanovanjsko politiko, kulturo in šport bi namenili po 0,2 odstotka BDP več, za brezplačno zadnje leto vrtca pa 0,1 odstotka BDP.

"Koalicijska pogodba hkrati nakazuje nekaj elementov reševanja dolgoročnih izzivov, s katerimi se soočajo slovenske javne finance, vendar tudi tu ukrepov natančneje ne opredeljuje. Fiskalni svet ocenjuje, da koalicijska pogodba zaradi velike nedorečenosti, tako iz vidika obsega kot glede časovne umeščenosti ukrepov, ne nudi zadostne podlage za načrtovanje ekonomskih subjektov. V zvezi s tem Fiskalni svet predlaga približevanje dobrim praksam v nekaterih državah, kjer koalicijske pogodbe omogočajo natančnejše ovrednotenje. S tem tudi širša javnost dobi uvid v njihove javnofinančne in makroekonomske posledice," so zapisali v oceni in izrazili pričakovanje, da vlada ukrepe v prihodnjih uradnih proračunskih dokumentih predstavi transparentno in da bodo natančno opredeljene tudi njihove javnofinančne posledice.

Celotno oceno koalicijske pogodbe lahko najdete na tej povezavi. 

dezurni@styria-media.si