Davčni zavezanec lahko zahteva, da se do 1 odstotka dohodnine, odmerjene po zakonu o dohodnini od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje upravičencev do donacij. Gre za nevladne organizacije, politične stranke, reprezentativne sindikate, registrirane cerkve in druge verske skupnosti, šolske sklade ali sklade vrtcev.

Namenitev dela dohodnine za donacije lahko namenijo tiste fizične osebe, ki prejmejo informativni izračun dohodnine. Med podjetniki so to zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov.

Kljub temu samostojni podjetniki, ki beležijo normirane stroške, organizacijam dela dohodnine ne morejo nameniti. ''Dohodki iz dejavnosti se samostojnim podjetnikom z normiranimi stroški ne vštevajo v letno odmero dohodnine, kar pomeni, da tako imenovani ''normiranci'', ki imajo le dohodke iz dejavnosti, ne prejmejo informativnega izračuna dohodnine in ne morejo nameniti del dohodnine za donacije,'' so pojasnili na Fursu. Njihova dohodnina se namreč odmeri po stopnji 20 odstotkov in se šteje za dokončni davek.

Letos več donacij in upravičencev kot lani

Iz naslova namenitve dela dohodnine za donacije je bilo v letu 2022 namenjenih 528.010 donacij, kar je nekoliko več kot lani, ko je bilo zabeleženih 510.868 donacij. Letos se je povečalo tudi število upravičencev, ki so prejeli sredstva, in sicer za 290 na skupno število 5.844. Skupno jim je bilo namenjenih 12.407.800,75 evra oziroma 1.691,433,78 evra več kot lani.  

V lanskem letu so največ sredstev iz naslova namenitve dohodnine prejeli Rdeči noski, ki jim je s 18.394 donacijami bilo namenjenih 489.292,46 evra. Na drugem mestu je Slovenska Karitas s 301.633,10 evra, na tretjem Zveza prijateljev mladine Slovenije s 243.538.26 evra. Sledili so Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, Društvo za srčno žilne bolezni AED, Zavod mačja hiša, slovensko društvo Hospic, Katoliška cerkev, Slovenska fundacija za Unicef in Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije.

Med političnimi strankami je največ donacij prejela SDS, s skupnim številom 2.041 v skupnem znesku 48.693,62 evra, kar jo med lanskimi 5.554 prejemniki uvršča na 21. mesto. Na 35. mestu sledi SD s 1.727 donacijami v višini 32.463,85 evra. Na 95. mestu je NSi s 613 donacijami v vrednosti 12.943,94 evra.

Za preusmeritev dela svoje dohodnine na račun katere od upravičenih organizacij se lahko zavezanci odločijo kadarkoli. Če zavezanci želijo, da se prejemnika oziroma prejemnike dela dohodnine upošteva že za letošnjo dohodnino, je treba vlogo oddati do konca leta 2022. Enkrat vložena vloga za namenitev dohodnine velja za nedoločen čas oziroma do preklica. Lahko pa se spremeni referenca vloge oziroma naslov upravičenca. 

Polovica zneska ostane nedodeljenega

Kljub možnosti doniranja približno polovica zneska, ki bi jih zavezanci lahko sami namenili upravičencem, ostaja nedodeljena oziroma nedoločena.

Ta sredstva pripadejo skladu za razvoj nevladnih organizacij, ki je bil vzpostavljen leta 2019. Z njim upravlja ministrstvo za javno upravo, vanj pa se prenesejo sredstva dohodnine, ki jih davčni zavezanci niso namenili za financiranje splošnokoristnih namenov, za financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov. Pred ustanovitvijo proračunskega sklada je ta denar ostal v državnem proračunu.

''Iz sklada se prek javnih razpisov in javnih pozivov financira projekte subjektov podpornega okolja za nevladne organizacije (NVO): horizontalna mreža, 12 regionalnih NVO stičišč in mreža prostovoljskih organizacij, in drugi projekti, ki jih izvajajo nevladne organizacije in obenem krepijo vlogo in položaj NVO v družbi,'' so pojasnili na ministrstvu za javno upravo.

Način razporejanja sredstev za izbor upravičencev je določen v posameznem javnem razpisu oziroma pozivu in razpisni dokumentaciji. Upravičenci do sredstev so nevladne organizacije, ki pripravijo najbolj kakovostne projekte.