Vzajemna je imela konec lanskega leta 362 zaposlenih, kar pomeni, da bodo kljub izpadu 90 odstotkov prihodkov odpustili manj kot petino zaposlenih.

Lani je imela Vzajemna 4,5 milijona evrov dobička, področje dopolnilnega zavarovanja pa ji je sodeč po letnem poročilu prineslo šest milijonov evrov minusa. 

Koliko bodo plačali za odpravnine, nam niso povedali, odgovorili so nam le, da so bile odpravnine "izplačane skladno z delovnopravno zakonodajo". To seveda ni noben odgovor, saj drugače kot skladno z zakonom sploh ne smejo biti izplačane. Po naših ocenah so za odpravnine porabili okrog pol milijona evrov. Ocena je sicer zelo težka, saj je odpravnina odvisna od višine plače odpuščenega in od tega, koliko let je bil zaposlen pri podjetju.

Odpravnine se obračunajo od povprečne bruto plače v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Če je delavec pri delodajalcu od enega do deset let, je osnova petina plače, če je zaposlen več kot deset let in manj kot dvajset, je osnova četrtina plače, če pa je pri delodajalcu več kot 20 let pa je osnova ena tretjina plače. Ta osnova se nato pomnoži s številom let, ko je bil delavec zaposlen pri delodajalcu.

V letnem poročilu za 2022 smo našli podatek, da je strošek dela Vzajemne znašal 12,5 milijona evrov, kar pomeni, da je bila povprečna bruto plača 2878. Predpostavili smo, da je bil povprečni zaposleni pri Vzajemni 11 let, kar pomeni, da bi prejel približno 7900 evrov odpravnine (od katere ni treba plačati prispevkov ali dohodnine), skupni strošek odpravnin pa bi pod temi predpostavkami znašal več kot pol milijona evrov.

Večina poslovalnic se menda zapira, koliko, ne povedo

"Za Vzajemno ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja konec leta predstavlja okoli 90 odstotkov zmanjšan obseg prometa. Proces reorganizacije in preobrazbe družbe v Vzajemno 2.0 se je že začel in bo potekal tudi še v prihodnjem letu. Prestrukturirali bomo celotno poslovanje in delovne procese ter vzpostavili nove temelje za prihodnje poslovanje," so nam povedali v Vzajemni.

Prav tako niso odgovorili na vprašanje, koliko poslovalnic zapirajo, po naših informacijah naj bi konec leta zaprli več kot trideset poslovalnic, tam kjer so v najemu, pa naj bi že odpovedali najemno razmerje. Skupaj so imeli oziroma še imajo osem poslovnih enot in 46 zastopstev oziroma poslovalnic.

"Zaradi spremembe obsega poslovanja se bo v naslednjem letu spremenilo tudi število poslovalnic, še vedno pa bo Vzajemna kot do zdaj prisotna na območjih vseh svojih osmih poslovnih enot po vsej Sloveniji," so povedali na Vzajemni. To je spet odgovor, ki ne odgovori ničesar, saj dopušča sklepanje, da zapirajo vse poslovalnice razen osmih in hkrati da zapirajo le eno, saj so potrdili, da se spreminja število poslovalnic. No, lahko bi tudi odprli novo poslovalnico in bi se spremenilo njihovo število. 

Foto: Vzajemna Poslovalnice Vzajemne

Poslovalnice so imeli v Ajdovščini, Cerknici, Idriji, Ilirski Bistrici, Izoli, Kopru, Luciji, Novi Gorici, Postojni, Šempetru pri Gorici, Sežani, Tolminu, Brežicah, Črnomlju, Krškem, Novem mestu, Sevnici, Trebnjem, BTC City-ju v Ljubljani, Domžalah, Grosuplju, Kamniku, Kočevju, Litiji, v Šiški, Trbovljah, na Vrhniki, v Celju, Lenartu, Mariboru, Mozirju, Ormožu, na Ptuju, v Radljah ob Dravi, na Ravnah na Koroškem, v Rogaški Slatini, Šentjurju, Slovenj Gradcu, Velenju, Žalcu, v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru ter na Jesenicah, v Kranju in Radovljici.

Poslovne enote pa so Ljubljana, Koper, Kranj, Novo mesto, Celje, Ravne na Koroškem, Maribor in Murska Sobota.

Letos 33 milijonov izgube zaradi omejene premije

Zaradi uredbe, s katero je vlada premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja omejila na 35,67 evra in tako preprečila podražitev na okrog 45 evrov, bo imela Vzajemna letos okrog 33 milijonov evrov izgube.

"Vzajemna v skladu z zakonodajo vodi ločene bilance za poslovanje z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in poslovanje z naslova dodatnih zdravstvenih in drugih zavarovanj. Po ocenah bomo leto 2023 zaradi veljave Uredbe o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zaključili z več kot 33 milijonov evrov izgube na dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Končna višina izgube bo znana šele po prenehanju izvajanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ko bodo poplačane vse obveznosti s tega naslova," so nam, povedali.

Ustavno sodišče je sicer 7. decembra zavrglo ustavno presojo uredbe. Ustavni sodniki so menili, da morajo zavarovalnice najprej počakati na izid odškodninske tožbe na sodišču. Načeloma se je mogoče na ustavno sodišče obrniti šele, ko so izčrpana vsa druga pravna sredstva.

V Vzajemni obžalujejo, da ustavno sodišče ni opravilo vsebinske presoje zadeve. "Vzajemna bo ravnala kot dober gospodar in za povračilo škode, ki je bila povzročena našim zavarovancem, uporabila pravna sredstva, ki so nam na voljo," napovedujejo. 

Pri Triglavu in Generaliju dopolnilno zdravstveno zavarovanje v deležu celotnih prihodkov ni bilo tako pomembno. Zavarovalnica Triglav nam je na vprašanje, ali bodo zaradi ukinitve dopolnilnega zavarovanja koga odpustili, poslala nekoliko enigmatičen odgovor, iz katerega pa je moč sklepati, da ne: "Zdravstvena zavarovanja predstavljajo enega od stebrov zavarovalne dejavnosti Skupine Triglav in soustvarjajo celovitost naše ponudbe. Skladno s svojo strategijo že vrsto let razvijamo, krepimo in nadgrajujemo (dodatna) zdravstvena zavarovanja in z njimi povezane storitve tako v Sloveniji kot tudi na trgih regije Adria ter izvajamo mednarodna pozavarovanja zdravstvenih zavarovanj. S temi aktivnostmi bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Pri tem bomo tudi odločitve na področju načrtovanja in razvoja kadrov prilagajali potrebam razvoja poslovanja na različnih področjih delovanja Skupine Triglav, tudi na področju nudenja in razvoja zdravstvenih zavarovanj ter z njimi povezanih storitev," so zapisali.

Objavljamo še člen zakona o delovnih razmerjih, ki govori o odpravnini. 

108. člen

(odpravnina)

(1) Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

(2) Delavcu pripada odpravnina v višini:

-        1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,

-        1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,

-        1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

(3) Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.

(4) Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

(5) V postopku prisilne poravnave se delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o načinu, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine po prvem odstavku tega člena, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu.

(6) Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

janez.zalaznik@styria-media.si