Vlada naj bi danes sprejela interventni zakon za pomoč turizmu. Združenje turističnih agencij je v javnem pismu vlado pozvalo, naj v predlog vključi ukrepe, kot so izplačilo enkratne nepovratne pomoči, subvencioniranje čakanja na delo in kritje fiksnih stroškov do konca leta. "Ves čas pogovorov o interventnem zakonu smo poudarjali, da je bistvo zakona enkratna pomoč turizmu, kot jo je vseboval prejšnji 62. člen zakona. Razumeti je bilo, da je to bistveni in najpomembnejši ukrep, skupaj z ukrepom subvencioniranja čakanja na delo," so v javnem pismu poudarili v združenju.

Turistične agencije poudarjajo, da so z veseljem pohvalili delovanje vlade na začetku pandemije, saj je bila pomoč panogi zagotovljena hitro in pravočasno. "V nadaljevanju so sledili ukrepi, predvsem subvencioniranje čakanja na delo in pokrivanje fiksnih stroškov, ki so nam pomagali nekako preživeti. Nikar ne pozabimo, vsako podjetje je iz lastnih sredstev doplačevalo za čakanje na delo vsoto, ki je bila med 30 odstotki in 40 odstotki izplačane plače," so dodali in izpostavili, da je to pri približno 2200 zaposlenih v panogi velika vsota, ob tem, da je dejavnost onemogočena 15 mesecev.

Njihova povprečna prizadetost se po navedbi združenja izkazuje v več kot 70-odstotnem povprečnem upadu prometa. Pri nekaterih do 95-odstotnem padcu. "Sedaj, ko smo pri koncu in ko za ohranitev teh delovnih mest in delovnih mest v hotelih, trgovini, naravnih znamenitostih, v gostinstvu potrebujemo še finale, pa je vse izginilo v predlogu zakona," so kritični.

"Samo direktna pomoč turističnemu gospodarstvu je lahko ekonomična; posredna, kot npr. turistični boni, je lahko množicam všečna, vendar je izjemno draga. Od porabljenih 200 milijonov evrov, je prejemnikom v optimističnem scenariju ostalo 15 odstotkov oz. 30 milijonov evrov, kolikor je ta pomoč na koncu zares znašala," so poudarili v združenju turističnih agencij. "70 odstotkov našega dela je privabljanje tujcev v Slovenijo, v naše hotele, z našimi prevozniki, k našim trgovcem in gostincem. Nam je v interesu te goste pripeljati v Slovenijo, ne v katero od sosednjih držav."

Foto: Združenje turističnih kmetij Slovenije Združenje turističnih kmetij Slovenije

Razen bonov ni ničesar, kar bi jih lahko rešilo

"V zakonu ni razen izdaje novih bonov predvidenega praktično ničesar, kar bi lahko rešilo turistično panogo," opozarjajo slovenska turistična podjetja in poudarjajo, da so boni le kratkoročna rešitev manjšega segmenta slovenskega turizma. Slovenski turizem je namreč močno odvisen od tujih gostov in od dolgoročnega dela in investicij v privabljanje le teh, boni temu delu turizma niso v pomoč. "Konec epidemije za nas na žalost ne pomeni takojšen začetek zmožnosti nadaljevanja dela in takojšnjega prihoda dohodkov. Tako delavcem ne moremo zagotoviti niti skrajšanega delovnega časa in odpuščanja so neizogibna," še pojasnjujejo.

Brez nadaljnjega kritja fiksnih stroškov ali enkratnega dodatka za najbolj prizadeta podjetja ostaja velik del turistične dejavnosti povsem ohromljen in strukturno nesposoben za okrevanje in revitalizacijo. Prejšnji osnutki zakona so sicer predvidevali pomoč vsem najbolj prizadetim podjetjem, ki jim je promet zaradi posledic epidemije, v letu 2020 padel vsaj za 65 odstotkov glede na leto 2019. Prejšnji osnutki zakona so predvidevali nadomestilo v višini 10 odstotkov upada prometa, ki je pri mnogih turističnih podjetjih upadel za več kot 95 odstotkov.

Prisiljeni bodo v odpuščanja, kar bo izničilo vse ukrepe

Turistične agencije, mestni hotelirji, delavci v industriji srečanj, nekatera naravna zdravilišča in številni drugi, ki so odvisni pretežno od prihoda tujih gostov, bodo, če bo potrjen nov predlog zakona, prisiljeni v takojšnja odpuščanja zaposlenih. Na ta način bodo izničeni tudi vsi prejšnji ukrepi, s katerimi je država spodbujala ohranitev delovnih mest in podjetij v turizmu. Še več, to bo imelo katastrofalne posledice na dolgoročno sposobnost okrevanja slovenskega turizma po korona krizi in zmanjšanje konkurenčnosti nasproti sosednjim državam.

"Receptivne turistične agencije ugotavljamo, da nas je novi predlog interventnega zakona popolnoma zaobšel. Kot 100-odstotnim izvoznikom slovenskega turizma za nas boni ne pomenijo ničesar, obljubljeno povračilo regresa pa dojemamo kot cinično popotnico zaposlenim, ki jih bomo morali odpustiti. Naša dejavnost se namreč še vedno ni vrnila, mednarodni turistični tokovi so šele na začetku ponovnega odpiranja, pričakujemo da bo potrebnih še vsaj pol leta, da se bo situacija začela normalizirati," opozarja Miro Hribar, direktor in solastnik agencije Intours. "Naši gostje so izključno tujci, ki v veliki večini koristijo letalski prevoz. V Slovenijo pripeljemo večino organiziranih skupin iz oddaljenih tržišč, organiziramo številne mednarodne konference ter ostale poslovne dogodke, ob tem pa vlagamo velika sredstva v mednarodno promocijo Slovenije. Naši gostje prihajajo v Slovenijo tudi izven glavne potovalne sezone in imajo dokazano bistveno večjo dodano vrednost, saj v Sloveniji pustijo kar dva-do trikrat več kot domači in tudi kot avtomobilski gostje iz sosednjih držav. Slovenija pa je v strategiji razvoja zavezana ravno k razvoju butičnosti in dvigu dodane vrednosti. K temu smo s spodbujanjem mednarodne prepoznavnosti, v našem več kot 20-letnem udejstvovanju, bistveno pripomogli ravno mi, slovenske receptivne agencije."

Zaradi korona krize so imeli lani povprečno več kot 95-odstotni upad prometa, bistveno izboljšanega rezultata ne pričakujejo niti v tem letu. "Za nas se je kriza prva začela in zadnji bomo iz nje izšli. Od same razglasitve konca epidemije potrebujemo vsaj še tri mesece, da lahko pripeljemo prve organizirane skupine, takšna je pač narava naše dejavnosti, ki zahteva planiranje in pripravo. In še zato morajo predhodno biti izpolnjeni osnovni pogoji oziroma možnost mednarodnih in medcelinskih potovanj. Brez nadaljnjega kritja fiksnih stroškov ali enkratne pomoči zaradi ogromnega izpada kot podjetja in dejavnost ne bomo preživeli. In močne posledice tega bo čutil slovenski turizem še vrsto let. Menimo, da si kot eden od nosilcev izvajanja strategije razvoja slovenskega turizma, zaslužimo več posluha in manj izključujoč odnos," pravi Hribar.

Foto: Profimedia Turisti

"Zakon za turizem, ki turizmu ne pomaga"

Na to, da je pomoč nujna, opozarja tudi Mišo Mrvaljević, generalni sekretar Združenja turističnih agencij Slovenije. "Združenje turističnih agencij Slovenije je izrazito nezadovoljno z vsebino predloga interventnega zakona za turizem, ki turizmu ne pomaga. V obdobju, ko je večina gospodarstva poslovala brez posledic, je upad v sektorju turizma, ki je bil namerno žrtvovan, znašal od 'samo' 70 odstotkov do 98 odstotkov letnega prometa podjetij. V vmesnem času smo tudi z lastnimi sredstvi (30-40 odstotkov izplačane plače) zadržali zaposlene, da bodo pomagali v vnovičnem zagonu turizma. Upravičeno pričakujemo, da se delu gospodarstva, ki je prinašal 12,4 odstotka BDP v Sloveniji, nameni nujna pomoč, da lahko preživi in znova zavzame pomembno mesto v slovenskem gospodarstvu," je izpostavil Mrvaljević

"Pomoč bo država dobila nazaj z obrestmi"

"Industrija srečanj sodi zaradi epidemije covid-19 med najbolj prizadete gospodarske panoge. Ne samo v Sloveniji. Dejavnost je zaradi vladnih ukrepov praktično blokirana od 12. marca 2020. Že več kot 450 dni podjetja in zaposleni ne morejo ustvarjati prepotrebnih prihodkov za svoje preživetje. Beležijo se izpadi prihodkov v primerjavi z 2019 v višini nad 50 odstotki in celo do 99 odstotki," pojasnjuje Miha Kovačič iz Kongresnega urada Slovenije. "Do ponovnega zagona dejavnosti bo trajalo še več mesecev po normalizaciji mednarodnih potovanj. Dejavnost brez podpore države ne bo preživela, zato je nujen sprejem interventnega zakona, ki vsebuje tudi enkratno pomoč podjetjem v višini 10 % prometa iz leta 2019. Ta znesek pomoči bo država dobila nazaj z obrestmi v roku dveh let."

dezurni@zurnal24.si