Mladi povsod po svetu vedno kasneje zapustijo dom svojih staršev. Po podatkih evropskega statističnega urada se ženske odselijo pri dobrih 25 letih, moški pa pri dobrih 27 letih. Slovenija je nad evropskim povprečjem. Podatki iz leta 2022 kažejo, da so se mladi pri nas od staršev odselili povprečno pri starosti 29,4 leta; fantje pri 30,5 leta, dekleta pa pri 28 letih. Najnižje povprečne starosti ob odselitvi mladih so bile na Finskem (21,3 leta), najvišje pa na Hrvaškem (33,4 leta). Povprečje za EU-27 je znašalo 26,4 leta. 

Foto: Profimedia hotel mama Vodja raziskave z naslovom Slovenska mladina v primežu individualizma, prekarnosti in stresa, sicer profesor na mariborski univerzi – dr. Andrej Naterer, nam je v intervjuju že pred časom dejal, da so dejavniki, ki vplivajo na to, da mladi danes pogosteje živijo doma, zelo kompleksni.

"Nedvomno igra pomembno vlogo oblika zaposlitve, saj je prav ta temelj tega, kar v percepciji normalne odraslosti pomeni stabilnost. Skladno s trenutno prekarizacijo trga dela je situacija glede tega relativno neugodna. Cena stanovanj je sicer pomemben dejavnik, kljub temu pa menim, da je oblika zaposlitve, sploh s pogodbo za nedoločen čas, pomembnejša. Poleg tega so pomembni tudi sociokulturni dejavniki, kot je na primer tradicionalna oblika bivališč, ki so oblikovana z namenom, da bi več generacij živelo pod isto streho," je razložil Andrej Naterer. V sklopu raziskave so anketirali več kot 1.000 mladih prebivalcev Slovenije. 

• To so najpogostejše napake staršev nadarjenih otrok

V raziskavi so ugotovili, da se kar 85 odstotkov mladih, ki živijo doma, s starši dobro razume. To nakazuje, da si zaupajo. "Vseeno pa bi se jih skoraj polovica odselila od doma, če bi bilo to finančno izvedljivo," ..

Povprečna starost mladih v Sloveniji ob odselitvi se zvišuje

Podatki Statističnega urada RS (SURS) kažejo, da se povprečna starost mladih v Sloveniji ob odselitvi od doma zvišuje. Natančne številke skozi leta lahko vidite v spodnji tabeli. 

Foto: SURS Povprečna starost mladih ob odselitvi od doma v Sloveniji Med vsemi prebivalci, starimi 18 ali več let, jih pri tem večina (64 %) živi z obema staršema. "Vendar je tudi pri tem razločevanju pomembna starost otroka. Nekje do 43. leta starosti več otrok živi z obema staršema, od starosti 44 dalje pa več z enim staršem," dodajo na Sursu.

Pri tem je treba upoštevati tudi statistično definicijo otroka. V metodologiji otroci namreč niso opredeljeni s starostjo. Med družine z otroki tako ne glede na starost štejemo tudi prebivalce, ki živijo s svojimi starši (oz. enim od njiju), in ne s svojim partnerjem, zakoncem in/ali otrokom. To pomeni, da je otrok lahko oseba, stara 65 ali več leti, ki živi skupaj z enim ali obema staršema. 

Foto: Profimedia hotel mama Če je povsem normalno, da 95 % vseh 18-letnikov in 81 % vseh slovenskih 19-letnikov v Sloveniji živi s starši (ali enim od njiju), je zanimivo, da jih pri 30. letih doma še vedno živi tretjina. Po podatkih Sursa je v letu 2021 pri starših (pri enem ali obeh) živelo 83.975 prebivalcev Slovenije, starih 35 ali več let. To predstavlja 6,2 % vseh prebivalcev omenjene starostne kategorije. Največ jih je v starostni skupini od 35 do 39 let (17 % vseh v tej starostni skupini). Delež nato s starostjo upada. Razlika je opazna tudi med spoloma; v starostni skupini od 35 do 39 let s starši živi 23,7 % moških in 10,4 % žensk. 

Hotel mama Do 30. leta živijo v hotelu mama

Mama tožila sinova

Nekateri starši želijo imeti otroke pod svojo streho čim dlje, drugi pa komaj čakajo trenutek, ko se bo njihov podmladek odselil. Ena izmed takih je 76-letna Italijanka, ki je bila sita tega, da sta njena sinova (eden star 41 in drugi 43 let) še vedno živela pri njej. Seveda nista pokazala najmanjše pripravljenosti prispevati za stroške in opravljanje gospodinjskih opravil.

Čeprav ju je večkrat skušala prepričati, naj si najdeta drugo stanovanje, saj sta bila oba zaposlena, je dolgo časa nista upoštevala. Odločna mama iz mesta Pavie je svojo željo predala na sodišče, o čemer so lani poročali italijanski mediji. Vložila je tožbo, sodišče pa jo je uslišalo in odločilo, da sta se morala sinova izseliti do 18. decembra 2023.

V Italiji to ni bila osamljena zgodba. Podobno se je zgodilo že leta 2011, ko sta zakonca tožila svojega 41-letnega sina. Starša naj bi bila zaradi skrbi zanj namreč povsem izčrpana, saj sta mu redno pripravljala obroke in prala perilo. "Ne zmoreva več. Moja žena trpi zaradi stresa in je zaradi tega morala poiskati zdravniško pomoč," je za italijanske medije takrat potarnal oče.

Magazin Italijana bi se rada znebila 41-letnega sina

V Italiji sicer veliko polnoletnih otrok živi pri starših. Zaradi negotovih zaposlitvenih možnosti se je število Italijanov, ki ostajajo pri starših, povečalo. To so pretežno moški, ki se jih je prijel vzdevek mamini sinčki oziroma mammoni. Nekateri jim rečejo tudi veliki dojenčki oziroma bamboccioni.

Glede na lansko raziskavo evropskega statističnega urada Eurostat je bila v Italiji povprečna starost, pri kateri so se ljudje odselili od doma, 30 let, kar je le malo več kot pri nas. Dobrih 66 odstotkov Italijanov, starih od 18 do 34 let, še vedno živi pri starših. Ta delež je precej nad povprečjem Evropske unije, ki sicer znaša 50 odstotkov.

Kako pa je v Sloveniji?

Zanimalo nas je, če se tovrstne zgodbe dogajajo tudi v naši deželi in ali so slovenski starši do svojih otrok bolj razumevajoči. Na Vrhovnem sodišču RS so nam dejali, da tovrstnih tožb pri nas ne beležijo oziroma evidenc ne vodijo na način, ki bi jim omogočal pregled nad temi podatki. "Tožnikov in toženih strank se ne beleži na način, da bi bile iz teh podatkov razvidne relacije med njimi, zato iskanje tožb na ta način žal ni mogoče," so nam razložili.

dezurni@styria-media.si