V društvu Ekologi brez meja pripravljajo novo akcijo v boju proti divjim odlagališčem. Tokrat boste lahko marca kot prostovoljci pomagali pri popisu divjih odlagališč.
“V registru divjih odlagališč, ki je nastal lani med akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, je danes vpisanih okoli 13 tisoč divjih odlagališč,” pojasnjuje vodja projekta Popis divjih odlagališč 2011 Janez Matos. V društvu ocenjujejo, da je vseh odlagališč v Sloveniji od okoli 30 tisoč do 40 tisoč, zato potrebujejo pomoč pri prijavi nepopisanih odlagališč.
Popis bo vsako pomlad
• Srečanja. Prostovoljske popise divjih odlagališč bodo Ekologi brez meja organizirali vsako pomlad. Za vse popisovalce pri letošnjem popisu bodo februarja po večjih krajih v Sloveniji organizirali srečanja, kjer bodo izvedeli vse potrebne informacije in usvojili vse veščine za popis.
• Prijava. Akciji se lahko pridružite tako, da na popis@ocistimo.si sporočite, v kateri občini želite popisovati. Do včeraj je svojo pomoč ponudilo 150 prostovoljcev. Več informacij najdete na Ocistimo.si.
Popis za občine predrag
Matos je lani pomagal pri čiščenju manjših odlagališč v svojem kraju, kjer se do letos niso pojavile nove smeti. “Po drugi strani pa sem bil ravno danes na Barju, kjer smo očistili veliko odlagališče, ki pa se je spet pojavilo,” pravi.
“Prostovoljske čistilne akcije, kakršna je bila lanska, žal problematike divjih odlagališč ne morejo trajno rešiti,” opozarjajo v društvu. Matos še pravi, da so v Zahodni Evropi in ZDA po dolgotrajnem boju z nelegalnimi odlagališči ugotovili, da je treba problem reševati sistematično, prvi korak k temu pa je popis divjih odlagališč.
“Občine morajo po zakonu odlagališča popisovati, vendar je to izjemno drago,” pojasnjuje. Samo za popis enega odstotka ozemlja ljubljanske občine je po podatkih Ekologov brez meja potrebnih 12 tisoč evrov.
“Tukaj nastopi civilna družba, ki lahko to delo opravi praktično zastonj,” pove Matos. Poleg tega redni popisi odlagališč predstavljajo možnost, da spremljajo, kaj se dogaja, kje nastajajo nova odlagališča, kje je potreben nadzor, katera občina se s problemom dobro spopada, ter iščejo primere dobrih praks in podobno. “Vsako popisano odlagališče v registru bomo tudi ocenili glede na to, kakšno grožnjo predstavlja okolju, in izdelali osnutek sanacijskega načrta,” obljublja.
Država potrebuje register
“Vsaka civilno-družbena pobuda na področju varstva okolja in narave je dobrodošla. Problemov je več, kot jih lahko rešijo državni uradniki, in aktiviranje državljanov je dobrodošlo,” novo akcijo Ekologov brez meja komentira Albin Keuc, podsekretar v kabinetu okoljskega ministra.
Država mora po njegovih besedah v prihodnje vzpostaviti evidence nedovoljeno odloženih industrijskih odpadkov in nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov, kar je specifičen problem v Sloveniji. “Pri evidentiranju nedovoljenih odlagališč bo ministrstvo za okolje in prostor (Mop) uporabilo že izdelane registre nezakonito odloženih odpadkov,” pojasnjuje in dodaja, da je med njimi tudi register društva Ekologi brez meja.
Na podlagi dobljenih podatkov bo izvedeno ovrednotenje popisa, na podlagi tega pa bodo pripravljene prioritete saniranja nedovoljeno odloženih odpadkov. “Pridobljeni podatki bodo služili tudi za pripravo načrta za ravnanje z odpadki, ki ga bo Mop pripravil na podlagi direktive o odpadkih,” še pravi Keuc.