Kot je izpostavil, se krivulja padanja števila primerov novega koronavirusa ustavlja. Čeprav je danes po dolgem času v bolnišnicah manj kot 500 bolnikov s covidom-19, pa je zlasti v luči novih različic še naprej potrebna previdnost.

Kot je poudaril Poklukar, so ključni osnovni epidemiološki ukrepi, kot so nošnja mask, razkuževanje, razdalja in prezračevanje. Poseben pomen pa ima cepljenje. "Zato prošnja vsem, da se na podlagi strokovnih mnenj, ki so nedvoumna, izkušenj iz preteklosti in tudi sedanje epidemije, v največji možni meri odločimo za cepljenje in vsi skupaj pripomoremo k temu, da bodo šole odprte, da bodo odprti vsi segmenti gospodarstva in družbe," je pozval minister.

Če cepimo šolnike, jih ne bo treba testirati

Ob začetku cepljenja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju je nanje še posebej apeliral. Gre za 65.000 ljudi, ki delajo v trenutno odprtih sektorjih izobraževanja, je povedal Poklukar, ki upa, da se jih bo čim več odločilo za cepljenje, saj gre tako za zdravje zaposlenih kot za zdravje otrok, pa tudi za prizadevanja, da šole ostanejo odprte.

Foto: Saša Despot testiranje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju

Minister se zaveda, da bo množično cepljenje šolnikov velika dodatna obremenitev za zdravstvene domove, s predstavniki katerih se je ta teden srečal na treh ločenih videokonferencah. Pozval jih je, naj se organizirajo podobno kot pri testiranjih, strategija cepljenja pa se bo prilagajala organizaciji in zalogi cepiv.

"Vsi se zavedamo, da je ta trenutek treba zdržati, da v nadaljnjem razvoju epidemije pride do razbremenitev zdravstva, kar je eden ključnih ciljev in pogojev za sproščanje družbe," je izpostavil minister. Ob tem je spomnil, da bo po cepljenju tudi manj obremenitev z rednim testiranjem, saj to za uspešno cepljene ne bo potrebno.

Rozman: Upamo, da smo res v zadnji fazi epidemije

"Imamo upanje, da smo res v zadnji fazi epidemije, kjer pa je treba svoje delo še opraviti," je izpostavil tudi Aleš Rozman, direktor Klinike Golnik, ki je med epidemijo covida-19 med najbolj obremenjenimi zdravstvenimi ustanovami v državi. Poudaril je, da se bomo s spoštovanjem načina življenja, kakršnega imamo trenutno, v prihodnosti lažje znašli in boljše živeli v svetu, kakršen bo ostal po covidu-19.

Ob zmanjšanju obsega epidemije so že stekla zapiranja covid oddelkov v nekaterih bolnišnicah. "Na ta način skušamo čim več kadrovskih in prostorskih virov, ki jih imamo v zdravstvu, ponovno namenjati tudi necovidnim storitvam," je dejal Poklukar. Napovedal je, da se bo prihodnji teden predvidoma prvič sestala komisija, ki bo pregledala najdaljše čakalne vrste in skušala postaviti pogoje za morebitni razpis z namenom skrajševanja čakalnih vrst.

Medtem grožnjo za ponovno poslabšanje epidemioloških razmer predstavljajo nove različice novega koronavirusa. Zato so bili sprejeti tudi nekateri neljubi ukrepi glede prehajanja meja, je pojasnil Poklukar. Kot je poudaril, na podlagi pobude svetovalne skupine tečejo prizadevanja, da bi po vzoru nekaterih drugih držav vzpostavili aplikacijo za prehajanje meja, v katero bi posameznik vnesel podatke oziroma listine, na podlagi katerih prehaja mejo.

Kot je povedal Poklukar, ta trenutek potekajo intenzivni pogovori med ministrstvom za notranje zadeve, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, svetovalno skupino in ministrstvom za zdravje, da bi naredili in vzpostavili uporaben sistem, ki bi ljudem omogočil lažje gibanje in prehajanje barier.

dezurni@zurnal24.si