"V zadnjih letih ponudba delodajalcev presega povpraševanje s strani mladih v vseh segmentih študentskega dela. Na današnji dan imamo okrog 2.750 objavljenih prostih del, dijake in študente pa je težje dobiti," so nam 22. decembra lani sporočili iz e-Študentskega Servisa.
Razlog je po njihovih navedbah v tem, da so generacije dijakov in študentov veliko manjše, študentov je na primer tretjino manj kot pred desetimi leti. "To je zaradi demografije, poleg tega je urejena šolska in visokošolska zakonodaja, zato ni več fiktivnih študentov, pavzerji nimajo statusa, prepisi in ponavljanja so omejena, servisi imamo direkten dostop v baze ministrstva za preverjanje statusa itd," pojasnjujejo.
Čeprav ponudba presega povpraševanje, je v zadnjih 6 mesecih zaznati upad ponudbe oziroma prostih del.
e-Študentski Servis
Prav tako pa je po njihovih podatkih študentsko delo v Sloveniji po številu opravljenih ur v zadnjih 15 letih upadlo kar za polovico.
Za ta dela najdejo študente najtežje
"Pri delodajalcih prevladujejo predvsem potrebe po delu v prodaji in delu s strankami, strokovnih delih z različnih področij, kot so računalništvo in programiranje, elektrotehnična dela, projektiranje, prevajanje, digitalni marketing, ter delih v gostinstvu in turizmu, fizičnih delih, na primer vrtnarska dela, pakiranje, deklariranje in podobno," opisujejo.
Po njihovih podatkih je najtežje zapolniti mesta v gostinstvu in turizmu ter prodaji, ker zanimanje za tovrstna dela med študenti upada: "Za delo v gostinstvu in turizmu se v večini odločajo tisti mladi, ki obiskujejo gastronomske in turistične smeri šolanja."
Ta ponudba je za študente zanimiva
Mladi iščejo tista dela, ki so najbolje plačana, ter dela, ki se opravljajo pri uglednih delodajalcih: "Predvsem pa povprašujejo po strokovnih delih v smeri šolanja, ki jim prinašajo izkušnje, kompetence in vodijo do morebitne redne zaposlitve. Ta trend še zlasti opazimo pri starejših dijakih in študentih v zadnjih letih šolanja."
Čeprav je zaslužek visoko med razlogi, zakaj mladi opravljajo študentsko delo, jih po raziskavi e-Študentskega servisa (maj 2023) največ, kar 82 %, želi na ta način pridobiti delovne izkušnje že med šolanjem.
Raziskave kažejo, da je študentsko delo most do rednih zaposlitev. 62 % se mladih po končanem šolanju zaposli pri enem od delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo (Raziskava Ninamedia, 2022).
To se dogaja z urnimi postavkami
"Urne postavke so se dvignile," odgovarjajo na e-Študentskem servisu. V zadnjem letu, ko vlada izrazito pomanjkanje po kandidatih za delo, opažamo povišanje urnih postavk. Tako se je v zadnjih dveh letih povprečna urna postavka za študentsko delo dvignila približno za 1,31 evra bruto na uro oziroma kar za 18 % in trenutno znaša 8,44 evra bruto na uro, kar je 7,13 evra na uro neto.
Minimalna urna postavka pa je zakonsko določena in od 21. januarja 2023 znaša 6,92 evra bruto na uro oziroma 5,85 evra neto na uro.
Najbolj plačana dela zahtevajo določeno znanje, veščine, včasih izkušnje. Najvišje postavke za poučevanje in inštrukcije se začno pri 12 evrih na uro bruto, vaditelji in trenerji plavanja so plačani vsaj 11,9 evra na uro bruto, računalničarji in programerji nad 11,2 evra na uro bruto, selilci najmanj 10 evrov na uro bruto.
Opažajo, da so manj zaželena tista dela, ki so plačana po minimalni urni postavki, kar je 6,92 evra na uro bruto, oziroma 5,85 evra na uro neto. Takih je bilo 22 decembra objavljenih okrog 18 odstotkov, in pa delo v gostinstvu. Prav tako mladi ne želijo delati pri “ne-uglednih” delodajalcih.
Kar 62 odstotkov se jih redno zaposli pri istem delodajalcu
"Študentsko delo je edinstvena priložnost, da mladi spoznajo različne poklice, delajo kar jih veseli, odkrijejo v čem so dobri, pridobivajo delovne izkušnje in širijo svojo socialno mrežo. Torej gradijo svojo kariero, od bolj enostavnih do visoko strokovnih del," opisujejo na e-Študentskem servisu.
Raziskave kažejo, da se kar 62 odstotkov slovenskih študentov in dijakov po koncu šolanja redno zaposli pri delodajalcu, kjer so prej opravljali študentsko delo (Ninamedia, 2022). Zato mladim priporočajo, da študentsko delo izkoristijo kot most do redne zaposlitve, delodajalcem pa, da spoznajo bodoče kandidate za zaposlitev že v času šolanja in si s tem zagotovijo najboljše kadre.
"Približno dve tretjini mladih opravi vsaj eno uro dela na leto preko študentskega servisa. V povprečju delajo dva meseca in pol na leto. Po podatkih ZPIZ so v letu 2022 povprečno pridobili dva meseca in 17 dni pokojninske dobe. Največ, kar 70 odstotkov dijakov in študentov, dela v času poletnih počitnic," so sklenili.
dezurni@styria-media.si
V mojih časih s(m)o vsi filozifirali o tem, kakšno bajno plačilo je za "mrliče prat". Seveda nihče tega ni dobil …