Kako bo državni zbor uresničil odločbo ustavnega sodišča izpred treh let po kateri morajo biti javni programi v zasebnih šolah tako kot v javnih šolah, financirani 100 odstotno, še ostaja neznanka.

Poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz je včeraj potrdil, da ne bo podprl predloga za spremembo ustave glede financiranja šolstva. Njegov glas bi bil ključen za doseganje potrebne dvotretjinske večine. Ali bodo poslanci o spremembi ustave, v katero bi zapisali, da financiranje zasebnega šolstva ureja posebni zakon, vseeno glasovali, ni jasno. Na tak način bi zasebno šolstvo lahko bilo financirano še manj kot doslej.

Predlog ministrstva: 100:85

Poslanci, ki so člani odbora za izobraževanje, se bodo danes, kot kaže, odločali med dvema možnostima. Ministrstvo za šolstvo predlaga, da država prevzame popolno financiranje obveznega dela javnega programa, razširjeni del javnega programa zasebnih šol pa financira 85-odstotno. Po trenutno veljavni zakonodaji zasebni šoli za posameznega učenca pripada 85 odstotkov sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za plače, druge osebne prejemke v skladu s kolektivno pogodbo in materialne stroške na učenca v javni šoli.

Javno veljavni izobraževalni program je po Zakonu o osnovni šoli razdeljen na obvezni in razširjeni program. V prvega sodijo predmeti, kot so matematika, slovenščina, razredni pouk, šport itd. V drugega pa podaljšano bivanje, interesne dejavnosti, dopolnilni in dodatni pouk, jutranje varstvo …

V SDS in NSi glede tega predloga napovedujejo ustavno presojo, saj menijo, da ne sledi odločbi ustavnega sodišča in da bi morala država oba dela programa, ki ju zdaj financira 85-odstotno, financirati v celoti.

Slovenija Koalicija se ne more dogovoriti o financiranju zasebnih šol

Predlog DeSUS in SMC: 100:0

V stranki DeSUS medtem predlagajo, da bi država obvezni del javnega programa financirala 100-odstotno, razširjenega dela pa sploh ne bi financirala. Predlog podpirajo v SMC.

Ravnatelji: Tako bi dobili manj kot doslej

Kot pojasnjujejo ravnatelji zasebnih šol, bi tako financiranje pomenilo, da bi zasebne šole dobile manj denarja, kot ga dobivajo zdaj. Četudi bi bila oba programa financirana 100 odstotno, po besedah ravnatelja OŠ Montessori Pavla Demšarja "ne gre za nobeno izenačenje".

Šest zasebnih šol

Izenačitev financiranja zasebnih šol z javnimi naj bi državo stala 300 000 evrov letno. V Sloveniji trenutno deluje okoli 700 javnih šol in šest zasebnih šol: Waldorfska šola Ljubljana, OŠ Alojzija Šuštarja Ljubljana, Montessori inštitut – zavod za pomoč staršem pri vzgoji otrok, Zasebni vzgojno-izobraževalni zavod Waldorfska šola Maribor, Vzgojno-izobraževalni zavod Antona Martina Slomška Maribor – OŠ Montessori ter Inštitut za celostno vzgojo in izobraževanje otrok LILA.

Slovenija OŠ Lila - nova zasebna šola z javno veljavnim programom

Interes za zasebne šole raste

Pred petimi leti se je v zasebne šole vpisalo 150 učencev, nato vsako leto od 10 do 20 več, največji porast zanimanja za zasebne šole pa se je zgodil z letošnjim letom. Lani je v zasebne šole tako šlo 194 prvošolčkov, letos pa že 55 več, torej 248. Po podatkih ministrstva za šolstvo je to 1,13 odstotka prvošolcev.

Zasebna šola lahko otroka zavrne

Starši imajo pravico izbrati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok v javni ali zasebni šoli ali kot izobraževanje na domu, vendar ima zasebna šola pravico, da otroka zavrne. V predlogu glede izenačitve financiranja javnih in zasebnih šol, ki ga je pripravilo ministrstvo, zasebne šole ne bi več mogle izbirati učencev, pač pa bi mogle vpisati vse interesente iz okoliša.

Manj obveznih predmetov

Medtem, ko so na javni osnovni šoli obvezni predmeti slovenščina, (na mešanih območjih italijanščina ali madžarščina), tuj jezik, zgodovina, zemljepis, državljanska vzgoja in etika, matematika, kemija, biologija, fizika, likovna vzgoja, glasbena vzgoja, športna vzgoja, tehnična vzgoja in gospodinjstvo.

Na zasebnih šolah je obveznih predmetov manj. Zakon določa, da zasebne šole obezno izvajajo naslednje predmete: slovenščina. (italijansščina ali madžarščina na narodno mešanih območjih), matematika, tujega jezika, zgodovina, državljanske vzgoja in etika, športna vzgoja, vsaj en naravoslovni in en družboslovni predmeta in vsaj en predmet s področja umetnosti. Te zasebna šola določi s svojim aktom.

Svoj program za minimalna znanja

Ne glede na to določilo zakona pa lahko zasebne šole, ki izvajajo program osnovne šole po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Decroly, Montessori ipd.), oblikujejo program osnovne šole tako, da zagotovijo minimalna znanja, ki omogočajo zaključitev osnovnošolskega izobraževanja.

Zasebnim šolam ni treba upoštevati določil, ki se nanašajo na delitev izobraževanja na obdobja, torej triade. Prav tako jim ni treba upoštevati določil šolskega koledarja in lahko same izbirajo proste dneve.