Nove ukrepe glede zmanjševanja števila novih okužb bo predlagala strokovna skupina, je na današnji novinarski konferenci poudaril minister za zdravje Janez Poklukar. Vodja strokovne skupine Mateja Logar je tako pojasnila, da je pogoj PC v delu javnega življenja še vedno aktualen kot eden možnih ukrepov za zajezitev širjenja okužb. "Treba je oceniti, kaj je najbolj učinkovito, izvedljivo in bo prineslo želene rezultate – manj okužb, da se krivulja širjenja obrne navzdol." pravi Logarjeva. 

Možni ukrepi

Med ukrepi, ki bi jih z zaostritvijo lahko predlagala strokovna skupina, je še omejevanje delovnega časa lokalov. Kot je pojasnila Logarjeva, bi lokale zapirali bodisi ob 22.00 ali 24.00. Ob naraščanju okužb bi samotestiranju v šolstvu bilo obvezno.

Samotestiranje iz priporočenega v obvezno

V vseh razredih osnovne šole je samotestiranje po novem priporočeno za vse učence in se bo izvajalo dvakrat tedensko. Prav tako to velja za srednje šole, na univerzah pa je testiranje za PCT pogoj obvezno že zdaj, nova je le večja frekvenca testiranja. 

"Ne moremo imeti vseh stvari vedno zapisanih v zakonu"

Vodja svetovalne skupine se je dotaknila tudi pomislekov, da številni ukrepi nimajo zakonske podlage. Poudarila je, da to, da ukrepi nimajo zakonske podlage ne pomeni, da niso strokovno upravičeni in smiselni. "Epidemija se ni najavila. Ne moremo imeti vseh stvari vedno zapisanih v zakonu. Lepše bi bilo, če ne bi potrebovali zakona, da bi ljudje razumeli, zakaj smo takšno priporočilo izdali," je poudarila. "Na ta način bomo vplivali na to, kako bo v naslednjih dneh epidemija potekala."

"Vsak naj se pri sebi vpraša, kako bi bilo, če bi okužil koga s slabim imunskim sistemom, mogoče sodelavko, ki je noseča, ali pa otroka, ki je končal z zdravljenjem kakšnega hematološkega obolenja," poudarja vodja strokovne skupine za covid Mateja Logar.

Logarjeva poziva, da se striktno držimo ukrepov, da upoštevamo pogoj PCT, ki se je v prvih tednih pokazal kot učinkovit. Poudarila je, da ne zbolevajo le starejši in ogroženi, temveč tudi mlajši in zdravi. "Ne moremo določiti, kateri so tisti ljudje, ki bodo zboleli s težjo obliko in potrebovali intenzivo."

"Ukrepov, ki veljajo za učinkovite, ne upoštevamo"

"V državah z dobro precepljenostjo so številne ukrepe opustili in nimajo bistvenega porasta oseb, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo. Pri nas se glede na številke lahko pogovarjamo le o dodatnem zaostrovanju," pravi Logarjeva. "Ukrepi, ki so veljavni, so v okolju okoli nas učinkoviti, pri nas pa jih ne upoštevamo. To je zelo žalostno."

Logarjeva poudarja, da epidemija ne vpliva samo na bolnike s covidom, ampak tudi na tiste, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo, a je ne bodo dobili, ker je zdravstveni sistem preobremenjen z bolniki s covidom. "Upajmo, da se nikoli ne bo zgodilo, da se bomo morali odločati med dvema bolnikoma, kateri bo lahko deležen zdravljenja v intenzivni enoti in kateri ne. To so zelo težke odločitve," pravi Logarjeva.