"Ključna rešitev novele zakona je pospešitev zapuščinskih postopkov, ko so dediči neznani. Skrajšuje se rok za oklic neznanim dedičem z enega leta na tri mesece, objava oklica v Uradnem listu RS oziroma na drug primeren način se nadomešča z objavo na spletni strani sodišča, objava na sodni deski pa ostaja," so sporočili po seji vlade.
Skrajšanje rokov bo pospešilo dokončanje zapuščinskih postopkov, s tem pa ureditev lastništva nepremičnin, ki so trenutno zaradi nedokončanih zapuščinskih postopkov brez urejenega lastništva in zato neizkoriščene. "To bo pozitivno vplivalo na socialni položaj prebivalcev, na primer preko stanovanjske politike, in omogočilo hitrejšo izvedbo infrastrukturnih projektov, kot je na primer izgradnja cest. Zaradi možnosti hitrejšega urejanja lastništva nepremičnin bo predlog zakona pozitivno vplival na načrtovanje razvoja države in lokalnih skupnosti," dodajajo.
Ob tem pojasnjujejo, da se bodo z objavami na spletnih straneh zmanjšali stroški, ki jih imajo zapuščinska sodišča.
Novela zakona predvideva tudi manjše spremembe, ki so usmerjene v pospešitev zapuščinskih postopkov in olajšanje postopanja strank. Med spremembami je tako zapisano, da lahko izjavo o odpovedi dediščini sprejme na zapisnik tudi strokovni sodelavec, da pravnomočen sklep v elektronski obliki pošlje zapuščinsko sodišče neposredno banki zapustnika in s tem razbremeni dediča, ki nima pooblaščenca ali varnega elektronskega predala, da mora prepis potrditi na sodišču, če želi dvigniti sredstva. Po novem je tako predvideno, da v primeru, ko je predmet dedovanja orožje ali strelivo, zapuščinsko sodišče pravnomočen sklep o dedovanju pošlje upravni enoti pokojnikovega stalnega oz. začasnega prebivališča. Namen te spremembe je omogočiti večji nadzor nad stanjem orožja v državi in učinkovitejše izvajanje Zakona o orožju. Prišlo bo tudi do terminološke uskladitve z Zakonom o matičnem registru.