"Ukrepi so usmerjeni na tri področja: na primarno raven, da ima vsak pacient na razpolago osebnega zdravnika, na specialistično ambulantno dejavnost, v okviru katere zmanjšujemo število nedopustno čakajočih, in na področje takoimenovanih prospektivnih programov, kjer optimiziramo obseg programa," razlaga ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Specializanti v ambulante družinske medicine

Dostopnost do osebnega zdravnika, brez njega je okoli 130 tisoč ljudi, ministrstvo namerava reševati tako, da bodo specializantom družinske medicine v zadnjem, četrtem letniku, ki že lahko opredeljujejo paciente, dali svoj tim. "Ta je popolnoma enak tistemu, ki ga imajo specialisti družinske medicine. S tem jim nudimo enako kakovost dela in prostor. Verjamem, da bodo s tem specializanti motivirani, da opredeljujejo svoje paciente," pravi ministrica.

Foto: Benjamin Beci/Fixmedia Valentina Prevolnik Rupel

Finančna motivacija za zdravnike, ki bodo opredelili več pacientov

Ministrstvo bo zdravnikom družinske medicine poslali poziv, da se določijo za dodatno opredeljevanje pacientov in nov standard dela, ko bo v tim vključena tudi ena diplomirana medicinska sestra. Dodatna sredstva lahko prejme do 100 ambulant družinske medicine, kriteriji, koliko dodatnih bolnikov bo takšna ambulanta morala sprejeti in kakšne pristojnosti bo imela diplomirana medicinska sestra pa naj bi ministrstvo pripravilo prihodnji teden. "Prijave bodo prostovoljne, upamo, da jih bo čim več," pravi ministrica.

Spodbujanje prvih pregledov

Glede ukrepov za zmanjšanje števila nedopustno čakajočih in skrajševanja čakalnih dob ministrstvo uvaja spodbujanje prvih pregledov. Pri vsaki zdravstveni dejavnosti je določeno najnižje število prvih pregledov, ki jih bo morala vsaka ambulanta opraviti v letošnjem letu. "Res, da se bodo lahko podaljšale čakalne dobe na nadaljnje preglede, obravnave in kontrole, a pomembno je, da bolnik pride do prvega pregleda, ki pacientom omogoča vstop v zdravstveni sistem." Izvajalcu, ki bo dosegel minimalno število prvih pregledov, bodo za nadaljnje prve preglede ceno dvignili za 30 odstotkov.

Foto: Profimedia Čakalnica

Faktor relativno čakajočih

Spreminja se tudi način naročanja bolnikov. Načrtovana je uvedba tako imenovanega faktorja relativno čakajočih, ki bo prikazoval, koliko časa čaka posameznik na neko zdravstveno storitev glede na najdaljšo dopustno čakalno dobo pri določeni stopnji nujnosti. Faktor bo vključen v informacijske sisteme javnih zdravstvenih ustanov in jim bo pomagal pri naročanju pacientov na proste termine.

Uvajanje satelitskih urgentnih centrov

Nujna medicinska pomoč bo nekoliko prestrukturirana. Poleg 12 urgentnih centrov bo delovalo tudi 15 satelitskih urgentnih centrov, dežurna zdravniška mesta pa se bodo ponekod prestrukturirala v tako imenovani srečevalni sistem. To bo dežurni zdravnik v svojem vozilu, spremljal ga bo tehnik, kar bo skrajšalo čas prihoda reševalne ekipe na mesto nujne pomoči na terenu.

dezurni@styria-media.si