Ob začetku cepljenja v Sloveniji, konec leta 2020, je bila skupna namera cepljenja nižja od 50 odstotkov, nato se je v začetku leta 2021 dvignila in konec februarja dosegla 57 odstotkov, s trendom postopne rasti, zdaj pa v raziskavi #Novanormalnost, kjer spremljajo trend namere cepljenja, beležijo nihajoče rezultate, skupna namera niha med 53% in 58%.
Kdo se noče cepiti?
V raziskavi #Novanormalnost so konec januarja in marca najvišjo namero cepljenja izražali moški, stari med 60 in 75 let, ženske med 60 in 75 let ter moški med 45 in 59 let. Delež odgovorov "zagotovo da" je skoraj še enkrat višji pri upokojencih (47%), nekoliko nadpovprečen pa tudi med tistimi z nadpovprečnimi dohodki, to je z neto prihodki nad 1.100 EUR (delež "zagotovo da" je 31%).
Med regijami izstopajo prebivalci zahodne Slovenije, tam je delež "zagotovo da" 33%, kar za polovico pa je namera nižja na vzhodu Slovenije. Namera cepljenja je rahlo nadpovprečna tudi med tistimi, ki so že bili okuženi (potrjeno s testom ali brez potrditve).
Najbolj odklonilen odnos do cepljenja ("zagotovo ne") izražajo mlajši od 48 let, ti predstavljajo skoraj tri četrtine vseh, ki zavračajo cepljenje, med njimi najbolj izrazito v starostni skupini od 28 do 37 let. Izstopajo še posamezniki iz gospodinjstev s podpovprečnimi prihodki gospodinjstva ("zagotovo ne" 28%), med regijami izstopa Dolenjska ("zagotovo ne" 27%). Odločenost proti cepljenju je rahlo nadpovprečna tudi med tistimi, ki so že bili okuženi (potrjeno s testom ali brez potrditve), kar kaže, da so prebolevniki zelo trdno odločeni bodisi za bodisi proti cepljenju.
Cepili bi se zaradi odgovornosti in previdnosti
Dve tretjini tistih, ki so izražali gotovo namero cepljenja, kot razlog za cepljenje najpogosteje navaja odgovor "to se mi zdi odgovorno" (65%), sledi "previdnost" (45%). Dobra tretjina (34%) kot razlog navaja to, da bodo s tem prispevali k manjši obremenitvi zdravstvenega sistema, slaba tretjina pa, da zato, ker sodijo med starejše osebe (31%).
Tiste, ki so bolj naklonjeni, a ne prepričani v cepljenje, bi za cepljenje v večji meri kot odločene motivirali razlogi, kot so "družinski član sodi v rizično skupino" (30%) ter potrebe delovnega mesta (19%), v manjši meri kot odločene pa obremenitev zdravstvenega sistema (23%) ali priporočilo medicinske stroke (20%).
Cepivu ne zaupajo, bojijo se stranskih učinkov
Skoraj dve tretjini tistih, ki se zagotovo ali bolj verjetno ne bodo cepili, izbira odgovor "ne verjamem novemu cepivu" nekaj manj pa odgovor "nima smisla, ker virus ves čas mutira" (34%). Pogost je tudi pogost občutek strahu pred stranskimi učinki. Četrtina meni, da ne sodi v rizično skupino, petina pa, da živijo zdravo in imajo močan imunski sistem.
Pri ostalih razlogih proti pa so opazne večje razlike. Tisti, ki se zagotovo ne bodo cepili, v precej večji meri izbirajo razloge kot so, da "cepiva na splošno niso varna" (40%), da "Covid-19 ni nič bolj nevaren od navadne gripe" (38%), da je koronavirus "izmišljotina farmacevtske industrije" (24%) ter da "cepiva ne delujejo, niso učinkovita" (23%). Ključna razlika med tistimi, ki se zagotovo ne bi cepili in tistimi, ki se bolj verjetno ne bi cepili, je torej v tem, da odločeni proti cepljenju, poleg nezaupanja, v večji meri verjamejo različnim razlagam, ki sodijo med t. i. teorije zarot, medtem ko so neodločeni, a bolj proti cepljenju, poleg nezaupanja, takšnega mnenja predvsem zaradi prepričanja o lastni nedotakljivosti.
Kljub temu so raziskovalci ocenili, da je z ustreznim nagovorom obeh neodločenih skupin, tiste, ki je cepljenju bolj naklonjena, in tiste, ki bolj ni naklonjena, možno doseči 60-75% precepljenost v populaciji 18-75 let.
Vir: Raziskava #Novanormalnost, uporabljeni podatki iz več meritev v letu 2021, Valicon.
LAŽ, starejši se cepijo, ker se bojijo umreti, čisto normalno
Država ti da zastonj zaščito s cepivom. Lahko torej delaš in si varen, kolikor si max. lahko, nobeno cepiva na …
Cepljenje, bo na koncu obvezno. Kot je rekla von der Leynova. Če ne boš cepljen ne boš nikamor prišel