Predstavniki vlade so se danes sestali s predstavniki Združenja občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije. Na vladi so se želeli neposredno seznaniti z izzivi na terenu. "Izmenjali smo tudi poglede, kateri naslednji koraki so pomembni, ob katastrofi, s kakršno se še nismo spoprijeli, koordiniramo vse resurse in razpoložljive zmogljivosti, da občinam, ki so najbolj prizadete, najbolj učinkovito pomagamo," je po srečanju sporočil predsednik vlade Robert Golob. 

Podani so bili številni predlogi, nekateri predlogi, kot je predlog glede predplačila, pa se že udejanjajo. "Država se je zavezala, da bo pokrila vse intervencijske stroške, hkrati pri hitrih ukrepih za sanacijo povečala delež predplačil z 20 na 40 odstotkov," poudarja Golob. Občinske službe bodo tako preko svojih izvajalcev lahko čim prej uvedle ukrepe, ki bodo imeli trajnejši značaj, pravi premier. "Na ta način dajemo občinam ne le moralno podporo, ampak tudi ogromno finančno podporo," pravi Golob. 

Z novim predlogom zakona naslavljajo ključne izzive občinskih oblasti, da skozi intervencije zagotovijo dostopnost, odvoz odpadkov, telekomunikacije ... Hkrati bo država poskrbela tudi za koordinacijo med občinami in prizadetim občinam pomagala zagotoviti mehanizacijo, ki jo potrebujejo.

Dodatna začasna stanovanja za prizadete v poplavah 

Aplikacijo Poplave 2023 bodo razširili s področjem začasnih stanovanj - z nekaterimi razpolaga država oz. državna podjetja, računajo pa tudi na donatorje. Zavedajo se, da gre za začasno rešitev, za dolgoročnejšo pa bo treba posodobiti občinske prostorske načrte.

Golob je poudaril, da ne bodo dajali nerealnih obljub, pač pa bodo počakali na občine, nato pa bo država s proizvajalci montažnih hiš poskrbela, da se na opremljena zemljišča postavi hiše. "Večina postopkov je odvisna od zakonodaje na lokalnem nivoju, ti procesi so se zbirokratizirali, da človeka boli glava, ko se z njimi sreča," je dejal premier.

Podatke o celotni razsežnosti škode šele dobivajo, "na nas pa je, da aktiviramo vse resurse, ki jih imamo", je dodal. Država bo zagotovo prispevala svoj del. "Par tisoč ljudi bo moralo iskati nov dom, upam da ne par deset tisoč," je povedal in zagotovil, da ljudi ne bodo pustili na cedilu.

Na ogled prihaja predsednica Evropske komisije

V Slovenijo sicer prihaja tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Golob je pohvalil delovanje evropskega mehanizma za pomoč, saj je Slovenija takoj prejela, za kar je zaprosila. Kdo vse je pomagal, preverite na tej povezavi. 

Najprej smo zaprosili za težko mehanizacijo z ekipami ter za helikopterje, zdaj pa potrebujemo tudi humanitarno pomoč in razvlaževalce zraka, je povedal premier.

Von der Leynovi bodo predstavili razsežnosti katastrofe - želijo ji pokazati, da ne gre za osamljen incident, temveč ujmo, ki je prizadela ogromen del Slovenije, kar 147 občin. "Želimo, da ne bo nikoli pozabila, ko bo kdaj tekla debata, ali je Slovenija upravičena do evropskih sredstev. Želimo dobiti naravno zaveznico, ki bo v Bruslju zagovarjala naš interes," je poudaril Golob.

Vlada se je odločila, da bo 14. avgust dela prost dan, dan solidarnosti. "Dan, ko bo cela Slovenija stopila skupaj in ko bo vsak od nas po svojih močeh prispeval svoj delež. Prepričan sem, da Slovenija to zmore," pravi Golob. 

Koroška je bila ena izmed regij, ki je utrpela največjo škodo. Poleg Mestne občine Slovenj Gradec so še večjo škodo utrpele občine Črna na Koroškem, Mežica in Prevalje.

• PREBERITE ŠE: Po poplavah razočaranje, jeza zaradi zavarovalnic

Tilen Klugler, župan MO Slovenj Gradec, se je zahvalil predsedniku vlade in ministrski ekipi, da so lahko vladi danes predstavili predloge, želje in z njimi delili poglede s terena. "Če bo vlada prisluhnila nam s terena, bo lažje sanirati na intervencijah in tudi pri samih investicijah pri sanaciji," je prepričan. Povedal je, da so bili v neposrednem kontaktu sicer tudi prejšnje dni, zadovoljen je, da je vlada njihove pobude poslušala in upoštevala. "Verjamem, da bomo s skupnimi močmi lahko to večmilijonsko škodo sanirali," je dodal.  Največji izziv je trenutno odvoz odpadkov. Pojasnil je, da bo treba material odvažati na druge deponije, ta prostor bo morala dolgoročno zagotoviti država. Trenutno naplavine odlagajo na začasne deponije, država jim je zagotovila tudi, da bodo določeni standardi začasno zamrznjeni, da bodo naplavine lahko odlagali tudi na zemljišča, ki za ta namen sicer niso predvidena.

Prebivalce prizadetih območij je Klugler pozval, naj bodo strpni, saj da "nič ne gre čez noč".

Povedal je tudi, da je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek obljubila, da bo vsa gradbena mehanizacija prioritetno na območju Koroške in Savinjske. Izpostavil je še pomembnost nadaljevanja gradnje tretje razvojne osi.

Predsedujoči Skupnosti občin Slovenije Vladimir Prebilič je poudaril, da je dobro, da so se z vlado dobili danes. "Vsak po svoje prispevamo k reševanju krize na terenu. Vlada potrebuje informacije s terena, kaj se tam dogaja," je izpostavil.

"Smo pa nekaj časa in vsebin namenili temu, kako naprej. Ko bo najhujše za nami, ko se bodo kamere in monitorji ugasnili, bodo ljudje ostali z izzivi naprej v življenju. Sami se nagibamo k temu, da se vzame v preučitev možnost oblikovanja strateškega zakona, ki bo naslovil vse segmente, ki bodo potem odpravljali vse te težave, ki so se zgodile na terenu," je še izpostavil.

"Vlada je prisluhnila našim predlogom in vesel sem, da je temu tako. Prepričan sem, da bomo tukaj konstruktivni partner pri oblikovanju takšnega zakona. Hkrati lahko povem, da smo se tudi občine odzvale potrebam naših partneric, gremo v projekt botrstva: občine za občine, kjer bomo prizadetim občinam pomagali vsak po svojih močeh. Tako pripravljamo seznam tistih, ki pomoč potrebujejo, ter seznam tistih, ki lahko pomoč zagotavljajo. To bomo naredili v najkrajšem možnem času, da bo ta pomoč prišla tudi na teren in da bo uporabljena čim bolj racionalno, da bodo ljudje lahko čim prej kolikor toliko normalno živeli," je pomembno novost pri hitrejši sanaciji izpostavil Prebilič in obenem izrazil prepričanje, da bo ta dialog tekel naprej.

Treba bo spremeniti občinske prostorske načrte, je pojasnil in priznal, da gre sicer za dolgotrajne postopke, ki dandanes trajajo tudi okrog sedem let. Najti bo treba nadomestna varna zemljišča, želijo si skrajne pohitritve postopkov, a ponovna pozidava na nevarnih območjih nikakor ni smiselna. Kljub pohitritvi bo treba torej paziti na morebitne napake, da se tovrstni dogodki ne ponovijo.

Brežan napovedal financiranje izrednega dopusta za prostovoljce

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je dodal, da ga veseli, da so bili s partnerji soglasni in da na ta način lahko zagotavljajo varnost in obnovo po ujmah. Predstavil je tudi tri ključne točke Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki ga bodo poslanci potrjevali jutri. "Predvideno je bilo, da bo zakon pripravljen na prvi popočitniški seji (17. avgusta), a zaradi izrednih dogodkov smo se kot vlada odzvali in pohitrili vse te postopke," je dejal.

"V ta zakon smo zapisali tri bistvene stvari: odziv in financiranje odprave posledic za lokalno in državno infrastrukturo. Z amandmajem smo povišali predplačila na 40 odstotkov. Drugi del je odprava posledic v kmetijstvu, kar smo z amandmajem popravili in uskladili s priporočili, ki smo jih prejeli iz Evropske komisije. Tretja stvar pa je retroaktivnost, kar pomeni, da se s tem zakonom odzivamo na naravne nesreče, ki so Slovenijo prizadele v letošnjem letu, torej za vse nesreče od 1. 1. 2023," je pojasnil minister Brežan.

"Še dva pomembna amandmaja bi izpostavil: financirali bomo izredne dopuste za vse prostovoljce, ki pomagajo na prizadetih območjih, hkrati pa bo tudi država pomagala pri financiranju čakanja na delo vsem tistim podjetjem, ki so bila prizadeta," je še izpostavil. Več o tem paketu pomoči si lahko preberete tukaj. 

• PREBERITE ŠE: Ukrepi iz paketa pomoči znani: Dodatni prosti dnevi tudi za tiste, ki pomagajo

dezurni@styria-media.si