To od letošnjega leta pričakujejo v slovenskih podjetjih

Foto: Profimedia
Foto: Profimedia
Nemčija je slovenski najpomembnejši izvozni partner, a je bila lani njihova gospodarska rast skromna, kar je vplivalo tudi na številna slovenska podjetja.
Oglej si celoten članek

Kot smo že poročali, je nemški BDP leta 2023 upadel za 0,3 odstotka. Hrvati so zaskrbljeni, ekonomist Bojan Ivanc pa, kot je povedal za Žurnal24, večjih razlogov za skrb ne vidi in dodaja, da bi aktualno leto težko opisali kot krizno za Nemčijo ali Slovenijo.

Precej optimistični so tudi izsledki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).

"Glavni dejavniki, ki so lani zavirali rast nemškega gospodarstva, so bili šibko tuje povpraševanje v industriji in visoke cene energentov, kar je negativno vplivalo tudi na izvoz, zadržana zasebna potrošnja ob visoki inflaciji in višji stroški financiranja investicij zaradi zaostrene denarne politike. Gospodarsko razpoloženje v Nemčiji se je v zadnjem lanskem četrtletju sicer izboljšalo, kar bi lahko imelo tudi pozitiven vpliv na slovenske izvozno usmerjene dejavnosti. Kazalnik vodij nabave (PMI) za nemške predelovalne dejavnosti je decembra lani dosegel najvišjo vrednost po aprilu 2023, je pa še vedno nakazoval na šibko aktivnost," pojasnjujejo in dodajajo, da se je kazalnik gospodarske klime ESI v povprečju zadnjega četrtletja v primerjavi s četrtletjem prej izboljšal, decembra se je zaupanje izboljšalo pri vseh kazalnikih, razen pri trgovini.

Nemčija je slovenski najpomembnejši izvozni partner in ima zato pomemben vpliv na slovenske izvozno usmerjene dejavnosti.

Po zunanjetrgovinskih podatkih je slovenski blagovni izvoz v Nemčijo v prvih desetih mesecih 2023 znašal okoli 6,31 milijarde evrov (18,8 % celotnega blagovnega izvoza), kar je realno (torej upoštevajoč nemške uvozne cene) za 3,4 % manj kot v enakem obdobju 2022.

"Po naši oceni je v desetih mesecih realni izvoz v Nemčijo medletno upadel (3,4 %) manj kot skupni izvoz (6,9 %)," pojasnjujejo na Umarju.

Najbolj na udaru avtomobilska industrija

Slovenske predelovalne dejavnosti so močno navezane na nemško avtomobilsko industrijo, zlasti izpostavljena je proizvodnja motornih vozil. Slovenija je v desetih mesecih 2023 32,4 % celotnega izvoza teh proizvodov realizirala v Nemčijo (ta izvoz zajema tako avtomobile kot rezervne in sestavne dele ter opremo).

Foto: Profimedia Tovornjaki in onesnaževanje Podatki Umarja kažejo, da pomemben delež Nemčija predstavlja tudi v slovenskem izvozu kovin in kovinskih izdelkov (25,5 %), električnih strojev in naprav (26,8 %), industrijskih strojev za splošno rabo (25,5 %), drugih strojev in naprav (23,2 %) ter gumarskih izdelkov (28,2 %).

Dobra novica pa je, da se je od avgusta 2023, ko je obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti v Sloveniji dosegel dno, proizvodnja okrepila v vseh štirih skupinah panog po tehnološki zahtevnosti. "Oktobra in novembra je bila le še nekoliko manjša kot v enakem obdobju 2022 (za okoli 0,5 %). V enajstih mesecih 2023 je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti za 3,2 % nižja kot leto prej. Predhodni zunanjetrgovinski podatki za oktober in november tudi kažejo na prekinitev tekočega upadanja blagovnega izvoza v zadnjem četrtletju, a naj bi le ta ostal medletno precej nižji," še pravijo na Umarju.

Izvoz se bo znova povečal

Kakšna pa so pričakovanja za leto 2024 in 2025? "Nemško gospodarstvo naj bi po napovedih mednarodnih in nemških institucij (Evropska komisija, Nemška centralna banka, Kiel inštitut) v prihodnjih četrtletjih okrevalo. V začetku leta 2024 naj bi se nemška gospodarska aktivnost vrnila k rasti in naj bi se postopoma zviševala. Izvoz se bo povečal zaradi okrevanja tujih trgov, gospodinjstva pa bodo povečala potrošnjo, saj se bodo zaradi stabilnega trga dela, močne rasti plač in nižje inflacije njihovi realni dohodki povečali," napovedujejo na Umarju.

Mednarodne in nemške institucije napovedujejo, da se bo BDP v Nemčiji v letu 2024 povečal med 0,4 in 0,9 %, leta 2025 pa za okoli 1,2 %.

Počasnejše okrevanje avto industrije tudi zaradi opuščanja fosilnih goriv

V zadnjem obdobju se izboljšujejo tudi kazalniki pričakovanj v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji, pravijo sogovorniki z Umarja, zato padca v 2024 v izvozno usmerjenih dejavnostih ne pričakujejo.

"Najkasneje bodo okrevale energetsko intenzivne panoge, predvsem papirna, kjer je proizvodnja tudi konec leta 2023 ostala petino manjša kot v 2022. Skromno bo tudi okrevanje avtomobilske industrije, torej proizvodnje motornih vozil in njenih dobaviteljev. Ob še vedno skromnemu povpraševanju k temu prispeva tudi preoblikovanje avtomobilske industrije (vpliv zelenega prehoda in opuščanja fosilnih goriv)," poudarjajo.

S postopno višjo rastjo tujega povpraševanja v naslednjih dveh letih pričakujejo ponovno rast izvoza in krepitev rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, po njihovih napovedih se bo nadaljevala tudi rast storitvene menjave.

"V skladu z našo jesensko napovedjo v letih 2024 in 2025 pričakujemo ponovno nekoliko višjo rast BDP. Ob tem velja omeniti, da je uresničitev napovedi povezana z negotovostmi, ki izhajajo zlasti iz gospodarskih razmer v mednarodnem okolju (umirjanje oz. okrevanje svetovne gospodarske rasti, vprašanje inflacije in zaostrovanja monetarne politike, geopolitična tveganja itd.)," še pravijo.

Zaostrene razmere že od sredine lanskega leta

Kaj pričakujejo v letošnjem letu, smo povprašali tudi slovenska podjetja.

"V jeklarski panogi zaznavamo zaostrene tržne razmere že od sredine leta 2023. Konec preteklega leta se je sicer ustavil trend zniževanja visokih zalog jekla, kar pomeni, da so zaloge trenutno usklajene s porabo pri končnih porabnikih in distributerjih po celotni dobavni verigi," pravi Aleš Falatov, direktor za marketing in razvoj poslovanja v Skupini SIJ.

Foto: Barbara Reya Aleš Falatov A obenem dodaja, da kljub temu kupci ostajajo še naprej previdni pri nakupnih odločitvah in povprašujejo izključno po nujno potrebnih jeklenih izdelkih. Stabilno povpraševanje v energetskem, avtomobilskem, naftnem in plinskem sektorju ter sektorju industrijskih komponent pa po njegovi oceni nakazuje ponoven trend rasti.

V letošnjem letu v Skupini SIJ pričakujejo postopno stabilizacijo cen surovin in energentov, "če bomo priča obvladani inflaciji, pa tudi potencialno postopno zniževanje obrestnih mer, ki bi lahko pozitivno vplivalo na povpraševanje po naših izdelkih".

Njihove proizvodne zmogljivosti so sicer v segmentu standardnih jekel zasedene za nekaj mesecev vnaprej, v segmentu specialnih jekel pa imajo zagotovljena naročila za prvo polovico leta.

Ker izvažajo na skoraj 70 trgov širom sveta, jim to omogoča določeno mero prilagodljivosti v primeru asimetričnega povpraševanja – in morebitne krize v Nemčiji. Falatov pravi, da povečano povpraševanje trenutno zaznavajo predvsem v Severni Ameriki (ZDA, Kanada) ter na Srednjem Vzhodu.

"Zamenjave za nemški trg nimamo, vsaj ne na kratek rok"

V Skupini Domel, kjer predstavlja Nemčija daleč najpomembnejši prodajni trg, so zaostrovanje razmer pričeli opažati lani poleti, ko so se zmanjšale napovedi za naročila njihovih izdelkov v jesenskih in zimskih mesecih.

Tako njihovi načrti za letos vključujejo zagotavljanje stabilnega poslovanja v negotovih gospodarskih razmerah. "Načrtujemo prodajo v približno enaki vrednosti kot smo jo dosegli lansko leto. V drugi polovici leta pa pričakujemo izboljšanje gospodarskih razmer v Nemčiji in posledično dvig prodaje," pravi predsednik uprave, mag. Matjaž Čemažar.

Foto: Barbara Debeljak Matjaž Čemažar, Domel A letos se bodo soočali z več izzivi. "Učinkovito upravljanje z oskrbo in čim bolj točne prodajne napovedi po posameznih kupcih bo ključno za ohranjanje nizkih vrednosti zalog. Skrb za denarni tok bo zahtevala premišljeno finančno upravljanje in prilagoditve," napoveduje.

Pa imajo v primeru, da se gospodarske razmere v Nemčiji ne izboljšajo, oči uprte v kakšen drug trg, na katerem bi lahko nadomestili manko? "Zamenjave za nemški trg nimamo, vsaj ne na kratek rok. V zadnjih letih pa se sicer povečuje prodaja elektromotorjev v Severno Ameriko in v Azijo," razloži Čemažar.

Poudarja, da zaradi obsežnih testiranj tako v Domelu kot pri kupcu ne morejo hitro menjavati kupcev in trgov. "Odnosi z našimi kupci so dolgoročni. Za pridobitev novega kupca potrebujemo približno tri leta, ob osvajanju novega geografskega trga pa še veliko več časa," še pravi sogovornik.

Po pandemiji se industrija počitniških vozil počasi normalizira

V podjetju Adria Mobil o zaostrovanju razmer ne morejo govoriti, saj je industrija počitniških vozil v obdobju pandemije doživela pravi razcvet in velik porast naročil, dinamika trga pa se v zadnjem letu zgolj umirja in se na praktično vseh evropskih trgih postopoma vrača v pričakovane, normalne okvirje.

Vseeno v leto 2024 vstopajo z realnim optimizmom, pravijo, saj da je panoga karavaninga v zadnjem obdobju pridobila številne nove privržence in uporabnike ter hkrati velja za eno najbolj zaželenih oblik potovanj tudi za mlajše generacije. Ob tem so zadovoljni, da veljajo za enega najbolj uglednih proizvajalcev v panogi.

"Po drugi strani pa se zavedamo negotovosti, ki jo v gospodarsko okolje prinašajo geopolitične napetosti in vojne razmere, kar smo v zadnjem obdobju občutili predvsem v porastu cen energentov in praktično vseh surovin," previdno dodajajo.

Tudi njihovo podjetje je močno vezano na nemški trg. "Nemčija je danes z naskokom največji evropski trg počitniških vozil, ki ga je kratkoročno nemogoče nadomestiti," razložijo, a poudarijo, da ob številnih negotovostih razveseljuje podatek, da obseg povpraševanja in naročil na nemškem trgu tudi v začetku leta 2024 ostaja stabilen. Največji obseg povpraševanja beležijo na segmentu avtodomov in vanov.

nina.sprohar@styria-media.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.