Prebrali smo gospodarske in davčne dele programov vseh strank, ki nastopajo na volitvah. Nekateri imajo le tri alineje, drugi več deset strani, nekateri prinašajo le cvetober floskul, drugi izračune.
SDS bi uvedla družinsko dohodnino, Lista Marjana Šarca stavi na Finančno policijo, SD bi uvedla prispevek za dolgotrajno oskrbo. Levica bi se ukvarjala z revizijo denacionalizacijskih postopkov in bi bolj obdavčila oddajanje prek Airbnb. Osrednja točka programa SMC je dohodninska olajšava za denar, namenjen kulturi, športu in zdravju, Desus obljublja demografski sklad in novo ministrstvo za obrt in družinska podjetja. NSi obljublja znižanje dohodnine, na spletni strani imajo tudi obrazec, kjer si lahko vsak izračuna svojo plačo "po novem".
Največje stranke smo razvrstili po tem, kako jim kažejo javnomnenjske raziskave, tiste, ki jim kaže manj kot odstotek, so razvrščene po naključnem vrstnem redu.
SDS: družinska dohodnina
SDS predlaga družinsko dohodnino, torej da bi partnerja obdavčili na podlagi njunega skupnega dohodka, saj tudi centri za socialno delo upoštevajo celotni dohodek gospodinjstva. Zdaj je obdavčitev z dohodnino precej drugačna, če imata oba 1500 evrov bruto plače, kot če ima eden 2200, drugi pa 800 evrov.
Taka rešitev bi poleg pravičnejše obdavčitve prinašala še dodano olajšavo (družinska dohodnina bi bila izbirna), zmanjševala število fiktivnih ločitev zaradi pridobivanja pravic iz javnih sredstev in zmanjšala delo, ki ga imajo na finančni upravi z ugovori na informativne izračune dohodnine, ocenjuje SDS. Ogromna večina ugovorov je namreč zaradi uveljavljanja vzdrževanih družinskih članov.
Dohodninsko lestvico bi malenkostno popravili, v vseh dohodninskih razredih bi za dve odstotni točki znižali obdavčitev, torej če je zdaj 16-, bi bila po novem 14-odstotna, 27-odstotna pa bi bila po novem 25-odstotna itd.
Obljubljajo znižanje DDV na predkrizno raven (20 z 22 in 8,5 z 9,5 odstotka) ter uvedbo "močno znižane stopnje" za storitve, ki so "vezane na razbremenitev stroškov v družini". Primerov v programu ne navajajo.
SDS bi ukinila davčne blagajne.
Eden bolj kontroverznih in nedorečenih ukrepov iz programa je 20-odstotno znižanje glavnice stanovanjskega kredita za rojstvo vsakega novorojenega otroka. Otrok bi tako nekomu, ki je zadolžen za 300 tisoč evrov "prinesel" 60 tisoč evrov znižanja kredita, družini, ki ima 60 tisoč evrov kredita, pa 12 tisoč evrov odpustka.
Mladim družinam bi sicer omogočili brezobresten kredit za ureditev stanovanjskega vprašanja.
SDS napoveduje novo Strategijo upravljanja državnega premoženja, institucije, ki se ukvarjajo z upravljanjem državnega premoženja (SDH, DUTB in DSU) pa bodo združili.
Osebno dopolnilno delo bi SDS razširila na vse dejavnosti, omejili bi le najvišji znesek prihodkov.
Institut davčne tajnosti bi SDS uredila tako, da ta "ne bo več ščitil davčnih utajevalcev in da bo preventivno pripomogel k preprečevanju davčnih utaj, razkrivanju neplačnikov ter povečanju plačilne discipline.
SDS se zavzema za kaznovalno politiko, pri kateri se bo kršitelja pri prvem storjenem prekrški samo opozorilo.
Lista Marjana Šarca: Finančna policija in bolj malo drugega
Ustanovitev Finančne policije, popolna davčna razbremenitev 13. in 14. plače, stabilne javne finance in zniževanje dolga, enostavni, kratki in pregledni postopki pridobivanja soglasij in dovoljenj, so ključni poudarki programa.
V razdelku o znanosti in razvoju napovedujejo še vzpostavitev konkurenčnih pogojev dela, ki bi ustavili beg možganov. Ali imajo pri tem v mislih obremenitev plač z davki in prispevki, ni jasno.
SD: nemogoče razumeti, kaj hočejo z dohodnino
SD bi temeljito premešala dohodninsko lestvico. Kako točno, ni jasno, saj na isti strani programa enkrat govorijo o posebni olajšavi do višine minimalne plače, drugič pa o splošni olajšavi do višine minimalne plače.
Tako ni jasno, ali bi le povečali olajšavo za tiste z najnižjimi dohodki (to je posebna olajšava) ali vsem, ki plačujejo dohodnino, znižali davčno obveznost. Splošna olajšava pomeni znesek prihodkov, do katerega država še ne pobira dohodnine. Zdaj je približno 3300 evrov na leto, minimalna plača pa znaša na leto okrog deset tisoč evrov. To bi bila ogromna sprememba.
Pri povprečni plači 1670 evrov bruto zdaj zaposleni dobi približno 1100 evrov, če bi bila splošna olajšava enaka minimalni plači, bi pri enaki bruto plači dobil 1231 evrov, kar je 131 evrov več. Hkrati bi to seveda pomenilo ogromen proračunski izpad.
Do zneska 30 tisoč evrov bi dvignili mejo, do katere se plačuje 27-odstotna dohodnina in do katere se plačuje 34-odstotna, ta bi bila pri 50 tisoč evrih. Enkrat sicer govorijo o meji dohodniskega razreda (pri teh so že odšteti prispevki), drugič pa o prihodkih.
SD bi uvedla prispevko stopnjo za dolgotrajno oskrbo. Kako visoka bi bila in od katerih prihodkov bi se plačevala, ne razkrivajo.
Ponovno bi uvedli dohodninsko olajšavo za reševanje stanovanskega problema.
Napovedujejo zvišanje obdavčitve kapitala in premoženja, a hkrati ob uvedbi nepremičninskega davka davčne obremenitve ne bi povečali. Katero premoženje bi obdavčili in kakšen izplen pričakujejo, tako ostaja nejasno.
SD bi revidirala sanacijo bank, ki je bila izvedena decembra 2013, predlagajo "postopno povračilo v sanaciji vloženega kapitala državi s poslovnim presežkom in znižanjem nepotrebnih sredstev v bankah". Kaj je poslovni presežek in kaj so nepotrebna sredstva v bankah, ne pojasnijo.
Levica: pregled vseh denacionalizacijskih postopkov in prevzem Mercatorja
Levica bi ustavila privatizacijo, revidirali bi denacionalizacijske postopke. Sprejeli bi strategijo za morebiten ponovni prevzem Mercatorja in spodbude, da se Tuš preoblikuje v zadrugo, ki bi bila v lasti dobaviteljev in porabnikov.
Revidirali bi sanacijo bančne luknje, državnim bankam pa bi naročili, naj se vedejo kot ustanove v javnem interesu, voditi bi jih morala "maksimizacija razvojnih, okoljskih in socialnih koristi".
Določili bi najvišje najemnine za dolgoročni najem, kratkoročno oddajanje (Airbnb, booking.com in podobno) pa bi bolj obdavčili tam, kjer primanjkuje stanovanj.
Dohodke od kapitala (dividende in obresti) bi vključili v skupno osnovo za dohodnino in jih pravično obdavčili po naraščajoči davčni stopnji (zdaj je obdavčitev 25-odstotna za vse).
Uvedli bi 25-odstotno stopnjo davka na dobiček, od česar si obetajo 270 milijonov evrov na leto.
Spremenili bi olajšavo za vzdrževane družinske člane, da ne bi od nje imeli več tisti z visokimi plačami.
Levica bi uvedla davek na nepremičnine, ki bi bolj obdavčil velike lastnike nepremičnin, mali pa bi plačevali toliko kot zdaj.
SMC: spet bi zbirali račune za dohodninske olajšave
SMS bi uvedla davčne olajšave za sredstva, vložena v področja kulture, športa in zdravja, dohodnino bi bilo mogoče znižati za pet odstotkov. Račune bi oddajali prek aplikacije Preveri račun, ki bi jo bilo treba nadgraditi.
SMS bi znižala progresivnost, to je razliko pri odavčitvi različno visokih prihodkov, na dohodninski lestvici.
Sicer kakšnih posebnih obljub na področju gospodarstva in financ ni, omenjajo premišljeno privatizacijo, krepitev spodbud za domače in tuje vlagatelje ter spodbude za zagonska podjetja.
Še najbolj zanimiva ideja je napovedana ukinitev sklada kmetijskih zemljišč in vrnitev zemljišč lokalnim skupnostim.
Desus: novo ministrstvo za obrt in vse premoženje v demografski sklad
Desus bi vse državno premoženje in podjetja zbral v demografskem skladu.
Plačilne roke pri javnih naročilih bi skrajšali na največ 30 dni "ter uveljavili rigorozno kaznovanje plačilne nediscipline". Kakšno bi bilo to rigorozno kaznovanje, ni jasno, neplačevanje prispevkov pa bi opredelili kot kaznivo dejanje.
Posebno pozornost bodo namenili razvoju obrti in družinskih podjetij, zato bodo zahtevali ustanovitev novega Ministrstva za obrt in družinska podjetja.
Desus bi lustriral vodstva bank ki so bila odgovorna za bančno luknjo. "Popolnoma nesprejemljivo je, da so ljudje, ki so bili v času nastanka bančne luknje na vodilnih položajih v bankah, sedaj na novih, odlično plačanih položajih v državnih podjetjih," pravijo v Desusu, ki je sicer z izjemo pol leta Bajukove vlade koalicijska stranka že od leta 1997.
NSi: pripravili kalkulator za plačo po novem
Na področju dohodnine NSi predlaga splošno olajšavo v višini minimalne plače, kar pomeni, da do višine minimalne plače država ne bi pobirala dohodnine. Splošna olajšava bi se tako z 3300 dvignila na več kot osem tisoč evrov, kar bi povzročilo precejšen izpad prihodkov v proračun, a dvignilo plače.
NSi je na svoji spletni strani pripravila tudi kalkulator, kjer si lahko vsak izračuna, koliko več bi prejel po njihovem predlogu. Pri povprečni plači 1700 evrov bi po njihovem predlogu delavec prejel 164 evrov več, pokaže kalkulator.
Razširili bi tudi srednja dva dohodninska razreda, kar pomeni, da z višjo plačo ne bi bil tako hitro bolj obdavčen, in ukinili 50-odstotno dohodninsko stopnjo.
Dvignili bi tudi olajšave za tretjega, četrtega in petega otroka.
V programu imajo tudi konkreten predlog za pokojninsko reformo.
Stranka Alenke Bratušek: spremenila bi, a kako
Nekdanja premierka obljublja znižanje dohodnine, a ne razkrije, za koliko. Zavzema se za poenostavitev trga dela in spremenjen davčni model, spet brez natančnejših odgovorov. Medtem ko so infrastrukturni projekti našteti, ostajajo ukrepi na področju gospodarstva neoprijemljivi: dodatne investicijske olajšave, spodbujanje inovacij in zagonskih podjetij in odprava birokratskih ovir.
Pri financah izpostavljajo, da se bo treba soočiti z negativnimi demografskimi trendi in njihovimi posledicami; napovedujejo nagrajevanje po učinkovitosti v javnem sektorju in zmanjševanje dolga.
SNS: del DDV direktno v zdravstveno blagajno
SNS obljublja znižanje dohodninske obremenitve, 1,5 odstotka DDV bi odvajali neposredno v zdravstveno in pokojninsko blagajno, uvedbi nepremičninskega davka nasprotujejo.
Seznam državnih podjetij, ki so namenjena prodaji, bi revidirali.
SLS: nove poštne poslovalnice na podeželju
SLS zagovarja znižanje DDV na prekrizno raven, nobenih novih davkov, sto novih poštnih poslovalnic na podeželju. Zavzemajo se za nižjo dohodnino najnižjih in najvišjih plač.
Strinjajo se s prodajo NLB in s prodajo Telekoma kot operaterja, infrastrukturo bi održala država. Podpirajo prodajo družb, ki nimajo v lasti infrastrukture ceste, železnice, komunikacije).
Minimalna plača mora biti vsaj 800 evrov, v njen pa ne smejo biti dodatki.
Podpirajo nepremičninski davek, ki pa ne sme biti višji, kot je zdaj nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč.
Piratska stranka: petkrat višje donacije iz dohodnine
Znižali bodo davke na plače, izpad pa nadomestili s davkom na kapitalski dobiček. Davčna stopnja za dobiček od dolgoročnih naložb je zdaj nič, dvignili bi jo na deset odstotkov, poleg tega bi dvignili efektivno stopnjo davka na dobiček.
Uvedli bi davek na nepremičnine, iz obdavčitve bo izvzet dom.
Zdaj je mogoče društvom in organizacijam v javnem interesu donirati 0,5 odstotka dohodnine, Piratska stranka bi to dvignila na 2,5 odstotka. Bistveno bi povečali tudi mejo, do katere si lahko podjetja znižajo davek na dobiček, mejo 0,3 odstotka bi zvišali na 10 odstotkov, a največ 20 tisoč evrov na prejemnika.
Na področju gospodarstva stavijo na digitalizacijo in debirokratizacijo.
Lista Andreja Čuša: v kmetijstvu našli 80 tisoč delovnih mest
Nižji in srednji sloj bi razbremenili z nižjimi dohodninskimi stopnjami.
Z Zakonom o minimalnih pravicah delavcev bomo določili minimalno urno postavko v višini najmanj pet evrov bruto.
Trgovke in trgovci bodo ob nedeljah doma.
Davčne obremenitve bi znižali na predkrizno raven.
Stavijo na samooskrbo s poudarkom na ekološki pridelavi, kjer računajo na 80 tisoč delovnih mest.
Prepolovili bi število državnih agencij in uradov.
Združena desnica: obljubljajo 400 evrov na leto
Nova ljudska stranka in stranka Glas za otroke in družine imata 14 skupnih točk programa, med njimi prijaznejšo davčno politiko za spodbujanje bodočih investitorjev v smislu davčnih olajšav ter 400 evrov višjo povprečno neto plačo na leto, kar bi dosegli z dvigom splošne dohodninske olajšave, družinsko dohodnino in drugimi ukrepi.
Dobra država: manj kot o milijardi evrov skoraj ne govorijo
Dobra država opozarja na staranje prebivalstva in da država na vrhuncu gospodarske rasti ni sposobna nobenih strukturnih prilagoditev. Obljubljajo, da bodo v časih debelih krav ustvarjali do tri odstotke BDP presežka, kar pomeni, da bi morali prihraniti več kot milijardo evrov. Proračun sicer znaša približno deset milijard evrov, kar pomeni, da bi bilo treba porabo znižati za deset odstotkov.
Dolg države, ki zdaj znaša 77 odstotkov BDP, bi v dveh mandatih znižali na 50 odstotkov BDP. To pomeni, da bi bilo treba v osmih letih odplačati približno 21 milijard evrov ali približno milijardo in pol na leto.
Za zmanjšanje dolga napovedujejo prodajo vsega državnega nestrateškega premoženja, tudi nepremičnin, strateško premoženje pa bi bilo zbrano v demografskem skladu, ki bi zagotavljal prihodke pokojninski blagajni.
Dobra država bi uvedla enotno davčno stopnjo, ki jo je v svojem prvem mandatu nekaj časa zagovarjal Janez Janša, izbrisanim imetnikom podrejenih vrednostnih papirjev, ki tožijo državo, pa bi ponudili poravnavo.
Med ukrepi na področju gospodarstva bi "preučili" možnost kazni za izmikanje plačilu računov in zavajanje v procesih sodne izterjave.
Privatizacijo NLB, ki je v teku, bi zaustavili, a bi jo nato pregledno privatizirali skladno z zavezami, ki smo jih dali EU, ohranili pa bi lastniški vpliv v banki. Bi pa hkrati razmislili o oblikovanju sistemske banke v državni lasti.
Dobra država bi preprečila prevzem ključnih zavarovalnic s strani držav, ki želijo strateško škodovati Sloveniji, izrecno omenjajo Hrvaško.
Solidarnost: nacionalni interes bi zapisali v ustavo
Solidarnost gospodarsko moč države vidi kot temelj suverenosti in blaginje, pa zagovarjajo ohranitev lastništva (ne navajajo, čigavega, predvidevamo da državnega). Večina finančnega sektorja "mora ostati v nacionalni kapitalski kontroli", so zapisali v programu, niso pa pojasnili, kaj to pomeni.
"Davčne olajšave predvsem za nacionalne subjekte, ki vlagajo v kapital domačih podjetij," bi najbrž težko pojasnili Evropski komisiji, nejasno pa je tudi, kaj na bi pomenili insitucionalno zavarovanje nacionalnega interesa, kar naj bi dosegli celo s spremembami ustave.
Bi pa državne vrednostne papirje prodajali domačemu prebivalstvu. Večina podjetij, ki proizvajajo elektriko, mora ostati v državni lasti, prav tako telekomunikacije, meni solidarnost.
GibanjeSkupajNaprej
Na področju gospodarstva, davkov in financ nimajo konkretnih predlogov.
Stranka slovenskega naroda: tudi d. o. o. ne bi bil več d. o. o.
Stavijo na stimulativno podjetniško klimo za domača in tuja vlaganja ter enakopravno konkurenco na tržišču, za kar napovedujejo temeljne in obsežne spremembe, celo glede statusa gospodarskih oseb, delovne zakonodaje, davčnih zakonov, a konkretnih predlogov ne navajajo.
Za zdravo družbo: temelj bo sonaravni razvoj
Razvojna strategija Slovenije bo temeljila na sonaravnem razvoju, nadomeščanju fosilnih goriv, maksimizaciji koristi modernih tehnologij in posledično družbi storitev, obljubljajo.
Sloga: z grozdi v lepši jutri
Sloga zagovarja ohranitev domače lastništvo finančnega sektorja, ustanavljanje grozdov, delno povračilo DDV pri gradnji individualnih hiš in stanovanj, sicer pa ugotavljajo, da davki v Sloveniji niso visoki.
Gospodarsko aktivna stranka: cenejši bencin
Volilni program stranke GAS je na treh A4 straneh. Pospešili bodo privatizacijo državnih podjetij, na področju financ se jim zdi ključni problem oderuštvo, zakonodajo bi spremenili tako, da bi vsak odgovarjal za korupcijo. Uvedli bi kazensko odgovornost, če bi nekdo naročil blago ali storitev, pa zanjo ne bi imel kritja. Obljubljajo še pocenitev bencina in znižanje davka na oddajanje nepremičnin.
Lista Bojana Požarja: vsem bi dajal
Med programskimi točkami je povišanje splošne dohodninske olajšave: dohodki do višine minimalnih življenjskih stroškov ne bodo obdavčeni ter drastično zmanjšanje obdavčitve osebnih dohodkov, ki so lahko obdavčeni do največ 25 odstotkov.
Naprej Slovenija: ukinili bi brezposelnost
Volilni program je v treh točkah, skupaj ga je za devet vrstic. Točka dve je ukinjanje brezposelnosti in zdravljenje gospodarstva.
Zedinjena Slovenija: adijo evro
Pri dobavi elektrike se ne sme kovati dobička, so prepričani v Zedinjeni Sloveniji. Dobiček bi strankam razdelili v obliki dobropisa. Nasprotujejo nepremičninskemu davku, znižali bi takse v pritožbenih postopkih zoper državo. Spremenili bi način obdavčitve plač, a ne razkrijejo, kako. Ponovno bi uvedli domačo valuto.
Socialistična partija Slovenije: izstop iz EU in uvedba SDK
"Kapital, ki je tako velik, da škoduje večini je potrebno nacionalizirati in ga razporediti," so v programu zapisali v Socialistični partiji Slovenije. Nad določenim premoženjem bi morali ljudje plačevati poseben davek, ta bi bil v veljavi tudi za tretjo nepremičnino. Znižali bi davke na delo in zvišali davke na dobiček, po izstopu iz EU bi uvedli carine. Znova bi uvedli Službo družbenega knjigovodstva (SDK).
Reset: plače v javnem sektorju gor in dol z gospodarstvom
Zavzemajo se za povišanje splošne olajšave za vse rezidente, izplačilo manj obdavčene 13. in 14. plače za vse delavce in spremembo dohodninskih razredov. Plače v javnem sektorju bi vezali na stanje gospodarstva.
janez.zalaznik@zurnal24.si
Zelo se čudim, da se samo SLS zavzema za starejše ljudi, ki rabijo pošto pa jim to vzamejo. Nekoč je …
Predlagam ogled soočanja na RTS Maribor 20h ,ki ga vodi vodi Aleš Pregl ! ! Tukaj se lahko učijo vsi …
vsi brez izjeme so eni veliki lažnjivci. edini interes, ki ga imajo je priti na stolček in basat v svoje …