"Obračam se na vas, ker to, kar pišete, ne drži. Smo družina s tremi otroki, prijavljeni vsi na istem naslovu in živimo seveda v Sloveniji, pa do dodatka za veliko družino nismo upravičeni," se je na naše poročanje o dodatku za velike družine odzval bralec. 

Ker z ženo oba delata v Avstriji, v Sloveniji nimata pravice do otroških dodatkov, zato je sam oddal vlogo za dodatek za veliko družino, a je dobil zavrnilno odločbo.

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih izrecno določa, da nima pravice do otroškega dodatka, kdor ima pravico do otroškega dodatka na podlagi mednarodne pogodbe. Če prejemaš otroške dodatke v Avstriji, jih ne moreš prejemati še v Sloveniji, to je nekako logično.

V členu, ki govori o pravici do dodatka za veliko družino, pa ni te določbe. V zakonu piše, da nimajo pravice do dodatka tisti iz prve, druge in tretje točke prvega odstavka 74. člena (primeri, ko so otroci zaposleni ali samozaposleni, družbeniki podjetij ali poslovodne osebe v zavodih ter otroci, ki so v ustanovah ali oddani v rejništvo). Tisti, ki imajo pravico do otroških dodatkov po mednarodni pogodbi, niso omenjeni kot izjema, ki nima pravice do dodatka za veliko družino. To pomeni, da po zakonu imajo pravico do dodatka za veliko družino, čeprav nimajo pravice do otroških dodatkov. Edini pogoj v zakonu je urejeno bivališče in dejansko prebivanje v Sloveniji, kot smo poročali pred kratkim.

Če oba delata v Avstriji, je drugače

A na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so nam pojasnili, da se v tem primeru v našem pravnem redu neposredno uporablja evropska uredba št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti.

Družinske dajatve (otroški dodatek, dodatek za veliko družino, starševski dodatek, dodatek za nego otroka, delno plačilo za izgubljeni dohodek) mora po tej uredbi primarno zagotavljati država stalnega oziroma dejanskega prebivališča otroka (torej v našem primeru Slovenija), kadar je v tej državi ena od upravičenih oseb (praviloma eden od staršev) zaposlena. Če eden od staršev dela v Avstriji, drugi pa v Sloveniji, je za izplačilo družinskih dajatev primarno pristojna Slovenija.

Druga država je v takem primeru sekundarno pristojna, kar pomeni, da izplača razliko, če so družinski prejemki tam višji. Če eden od staršev dela v Avstriji, lahko tam uveljavlja razliko med prejemki v Sloveniji in med prejemki, ki bi mu pripadali v Avstriji.

Če pa oba starša delata v Avstriji ali pa v Avstriji dela eden od staršev, drugi pa v Sloveniji ni zaposlen, postane Avstrija primarno pristojna. Tako je tudi v primeru našega bralca.

"Upravičena oseba mora zato pri pristojnem nosilcu v drugi državi članici (npr. Finanzamt ali Krankenkasse v Avstriji, INPS v Italiji, Magyar Allamkincstar na Madžarskem …) vložiti vlogo za uveljavitev družinskih dajatev," pojasnjujejo na ministrstvu.

Slovenija bi izplačala razliko, a je ta negativna

Slovenija v takem primeru postane sekundarno pristojna, njena obveznost je, da izplača morebitno razliko v višini vseh družinskih dajatev. Če bi družini v Sloveniji pripadalo več družinskih prejemkov kot v Avstriji (ali drugi državi), bi Slovenija izplačala razliko. Gleda pa se vse družinske prejemke skupaj in ne na primer otroškega dodatka posebej in dodatka za veliko družino posebej.

V Avstriji družine nimajo pravice do dodatka za velike družine, imajo pa višji otroški dodatek, če je več otrok v družini, pravijo na ministrstvu. V teoriji bi lahko bralec v Sloveniji zahteval, da mu Slovenija izplača razliko, a v praksi takih zahtevkov ni, saj ima Avstrija višje družinske dajatve, čeprav tam dodatka za veliko družino ne poznajo.

Mnogi lahko za razliko zaprosijo v Avstriji

Kadar je Avstrija sekundarno pristojna za izplačilo vseh družinskih dajatev, prejme družina vse družinske dajatve po slovenski zakonodaji, v Avstriji pa lahko zaprosi za morebitno razliko. Teh primerov, ko eden od staršev dela v Avstriji, drugi pa v Sloveniji, je najbrž precej.

Če pride do spremembe, ki pomeni spremembo primarno pristojne države, morajo starši nemudoma vložiti vlogo za družinske prejemke na krajevno pristojnem centru za socialno delo v Republiki Sloveniji. O tem je treba čim prej obvestiti tudi pristojni organ v drugi državi članici, da ne bo prihajalo do preplačil, še opozarjajo na ministrstvu. Praviloma se to zgodi, ko se eden od staršev zaposli v Sloveniji ali neha delati v tuji državi.

Starši se ne morejo sami odločiti, kje bodo uveljavljali pravice do družinskih dajatev, saj pravila pristojnosti določa uredba, so še pojasnili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

"Če krajevno pristojni center za socialno delo ugotovi, da Republika Slovenija na podlagi podatkov, navedenih na vlogi za uveljavitev pravice do družinskih prejemkov v skladu z Uredbo ni primarno pristojna država članica, se vloga odstopi Centralni enoti. Centralna enota nato drugo državo članico obvesti z obrazcem F002, da Republika Slovenija ni primarno pristojna država za izplačilo družinskih prejemkov in hkrati sporoči datum vložitve vloge v Republiki Sloveniji. Enako Centralna enota stori v primerih, ko vlagatelj vloži vlogo neposredno na Centralni enoti. Vlagatelji, za katere Republika Slovenija ni primarno pristojna država za izplačilo družinskih prejemkov, morajo pravico do družinskih prejemkov uveljavljati pri krajevno pristojni instituciji v primarno pristojni državi članici v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo," postopek pojasnjujejo na ministrstvu.

janez.zalaznik@styria-media.si