Po nekaterih ocenah tujih strokovnjakov in mednarodnih primerjavah je bolniški stalež med 3,2 % in 3,5 % optimalen ter ga brez škodljivih učinkov ni moč še naprej zniževati. Pri nas smo daleč od tega, saj znaša okrog pet odstotkov. "Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ocenjujemo, da se Slovenija temu deležu ni približala predvsem zaradi ureditve s časovno neomejenim trajanjem bolniškega staleža," menijo na ZZZS.

Foto: Žurnal24 Dolgotrajne bolniške v Sloveniji

Po njihovih podatkih, ki sicer na ravni države in EU niso uradni, delež izgubljenih delovnih dni v breme zavoda in delodajalcev skupaj dolgoročno pri nas izkazuje naraščajoč trend. V zadnjih treh letih je v Sloveniji stopnja bolniškega staleža, ki zajema skupni odstotek izgubljenih delovnih dni, že presegla 5 %. 

To nas uvršča v družbo držav z najvišjimi stopnjami bolniškega staleža, kamor sodijo še Belgija, Švedska, Češka, Slovaška (nad 5 %) ter nas oddaljuje od držav z bistveno nižjimi stopnjami, kot so Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, Francija (med 3,0 in 3,5 %). 
Visok odstotek je presenetljiv predvsem z vidika, da se je pred letom 2016 Slovenija nahajala nekje na sredini in je bila po omenjenem podatku s 3,5 in 4,0 odstotki skoraj primerljiva z Madžarsko, Nizozemsko in Španijo. 

Zaradi odsotnosti uradnih podatkov na ravni EU ali OECD so navedeni podatki o stopnjah absentizma v državah EU iz posrednih virov sicer manj zanesljivi, predvsem zaradi možnih razlik v metodologiji spremljanja tega pojava. Ne glede na to pa tudi ti podatki izkazujejo pomembne razlike med posameznimi državami, ki so predvsem posledica različnih ureditev. 

Generalno gledano so glavni razlogi za dolgotrajne bolniške sistemske narave ter posledica staranja delavcev in podaljševanja delovne dobe ob neustrezno prilagojenih delovnih mestih.

Učinkovit ukrep tudi reden nadzor

Po mnenju ZZZS mora biti cilj in rdeča nit prihodnjih sistemskih ukrepov in sprememb ohranjanje delovne zmožnosti zavarovanih oseb. Na ZZZS menijo, da bi bilo ključno vzpostaviti ustrezne sistemske spremembe veljavne ureditve, ki bo skladno z dobrimi praksami v Evropi spodbujala delavce k čimprejšnji vrnitvi na delovno mesto. "Prav tako bi bilo treba posodobiti zakonodajo s področja invalidskih postopkov ter vse omenjene postopke pohitriti ter ljudem zagotoviti bodisi hitrejše okrevanje, nov poklic ali invalidsko upokojitev," menijo na zavodu.

Foto: Profimedia bolnišnica bolniška postelja pacient Do podobnih ugotovitev je prišel tudi OECD, ko je v letu 2022 preučeval učinkovitost slovenskega sistema odsotnosti z dela. "Poudariti pa je treba, da navedene sistemske rešitve terjajo paket sprememb zakonov, zlasti Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter tudi Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o varnosti in zdravju pri delu ter ustrezen dialog med socialnimi partnerji, ki jih problematika zadeva," so jasni na ZZZS.

Po njihovem mnenju je rešitev na tem področju ureditev in izvajanje individualnih načrtov medicinske rehabilitacije. Te bi morali sprejeti najkasneje v 3 do 6 mesecih staleža, poleg tega bi morala vključevati ustreznejšo vlogo strokovnjakov medicine dela. Na ZZZS še menijo, da bi bilo na tem področju smiselno imeti ustreznejše in atraktivnejše postopke poklicne prekvalifikacije in rehabilitacije. 

Slovenija Med bolniškim staležem prejema 21.500 evrov

Učinkovit ukrep za obvladovanje zdravstvenega absentizma je tudi izvajanje rednih nadzorov. V letu 2023 so jih nadzorniki ZZZS opravili 4.466 in v 249 primerih ugotovili kršitev navodil za čas začasne zadržanosti od dela – kršitve so ugotovili v 5,6 odstotka vseh pregledov. Število kršitev se je tako v primerjavi z letom poprej znižalo za 0,3 odstotne točke. 

Petim odvzeli nadomestilo

Imenovani zdravniki ZZZS so zaradi ugotovljenih kršitev v 136 primerih pri zavarovancih zaključili začasno zadržanost od dela, v 44 primerih je bilo ugotovljeno, da so zavarovanci zmožni za delo v krajšem delovnem času, v 24 primerih pa so zadevo odstopili oddelku za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja. Od tega je bila odločba o odvzemu bolniškega nadomestila izdana v 5 primerih. 

Foto: Profimedia inšpektor na domu Ukrepi, ki jih lahko izreče ZZZS zaradi posameznih ugotovljenih kršitev, so sicer zaradi relativno mile zakonodaje omejeni. "Glede na število ukrepov, izrečenih na podlagi opravljenih nadzorov, in glede na dejstvo, da se skupni odstotek kršitev, ki jih nadzorniki ZZZS ugotovijo na terenu, z leti bistveno ne zvišuje, kaže na učinkovitost nadzorov ZZZS. Zato je treba potrditi, da je izvajanje nadzorov eden od sicer številnih učinkovitih ukrepov za obvladovanje absentizma," so prepričani pri zavodu.

Mnogi delodajalci očitno menijo, da so nadzori zelo učinkoviti in so za nadzorovanje zaposlenih najeli zasebne detektive. V primeru daljše bolniške gre namreč prvih 30 delovnih dni v breme delodajalca in v tem času lahko nadzore izvajajo delodajalci. 

Porast bolniških ob petkih in praznikih

Ta trend je po opažanju zasebnega detektiva Aleša Ažmana aktualen zlasti po pandemiji covida-19, ko so se ljudje navadili, da lahko bolniški stalež odprejo kar preko klica z osebnim zdravnikom oz. poslane elektronske pošte. "Osebni zdravniki so postali servis za odpiranje in zapiranje bolniških. Opažam, da se je marsikdo razvadil in se mu ne da hoditi v službo. Opazen porast bolniških se zgodi predvsem ob petkih in praznikih. Takrat ogromno ljudi dan vnaprej javi, da so 'čudežno' zboleli. Točno se vidi, da to ne drži. Nekateri že celo v petek javijo, da bodo v ponedeljek v službi manjkali, ker jih bo v ponedeljek bolela glava," razlaga Ažman, ki ima tovrstnih primerov vsaj deset na mesec, odvisno sicer od posameznega meseca in števila praznikov v tem času.

S partnerko Matejo sta dva izmed 96 licenciranih zasebnih detektivov pri nas. Poleg drugih razlogov, ki na prošnjo strank zahtevajo njuno pozornost in ki smo jih podrobneje predstavili v tem prispevku, je ena od njunih zadolžitev tudi kontrola na domu v času bolniške in nadzor dalj časa trajajočih bolniških staležev.

zasebni detektiv Med bolniško je vodil štiri gradbišča

Prav na področju daljših bolniških odsotnosti opažata največ kršitev. V času pandemije ga je najela šefica podjetja, ki je iz Nemčije prejelo večje naročilo. Šef proizvodnje je v tem času odšel na bolniško. Tri tedne so ga vsakodnevno opazovali in odkrili, da v tem času vodi štiri gradbišča. 

Foto: Profimedia zasebni detektiv "Ko sem prišel opravit kontrolo, mi je po telefonu dejal, da pride čez pet minut. Čakal sem ga dvajset minut. Ko je prišel, je žena predložila ogromen paket zdravstvene dokumentacije, kjer je bilo navedenih veliko omejitev pri delu, kot sta prepoved dviga težjih predmetov in prepoved dela na višini. Posameznik je v pogovoru celo omenil, da je nedavno dobil dovoljenje, da lahko zapusti kraj bivanja in opravlja krajše sprehode, saj naj bi bil pred tem celo poletje zaprt doma. Napisala sva poročilo. Takrat sem mu čestital za '10-ko'. 'Zakaj?,' me je začudeno vprašal. 'Za nakladanje.' Iz žepa sem izvlekel telefon in mu pokazal ves fotomaterial, ko sem ga zasačil pri opravljanju različnih gradbenih del. Povedal sem mu, da ima dve možnosti; ali bo sam dal odpoved, ali pa bom nanj spravil vse inšpektorje, saj je v času (plačane) bolniške opravljal pridobitno dejavnost. Mirno je dal odpoved. Nato sem mu predlagal, naj pokliče še zdravnika in mu pove, da se je čudežno pozdravil," se spominja sogovornik. 

Omeni, da takih primerov v Sloveniji še zdaleč ni malo. To mu je v pogovoru potrdila celo članica komisije za podaljšanje dolgotrajnih bolniških odsotnosti. Teh naj bi bilo upravičenih le 10 odstotkov. Sogovornik na tem mestu navede možno rešitev: "Detektivov je v Sloveniji več kot dovolj, da bi nas država lahko najela za preverjanje dolgotrajnih bolniških. Na ta račun bi lahko privarčevali milijone. To pomeni, da bi vsi zdravstveni delavci lahko imeli idealne plače. Sogovornica pa mi je takrat dejala, da za to ni politične volje. Žal imamo sistem, ki podpira zlorabo bolniških na škodo delodajalcev," se spominja sogovornik.

Naši detektivi Detektivi v Sloveniji zaposleni z iskanjem partnerjev, ki varajo

Ciljani nadzori, ki jih redno izvaja ZZZS, ko gre za bolniško nadomestilo v breme ZZZS, npr. tudi na podlagi prijav, tega naj ne bi potrjevali. Na ZZZS so nam na vprašanje, ali bi bilo za državo smiselno najeti zasebne detektive, ki bi preverili dolgotrajne bolniške, odgovorili, da se glede tega odloča vsak delodajalec posebej, in sicer odvisno od konkretnih okoliščin.

dezurni@styria-media.si