Letošnja turistična sezona je bila v znamenju novega koronavirusa. Kako slaba je situacija in kakšno vlogo so odigrali turistični boni,  ki jih je vlada namenila državljanom?
Če turističnih bonov ne bi bilo, bi bila situacija še slabša, že zdaj je na robu katastrofe. Ne glede na to, da ima turizem neverjetno moč preživetja, je koronakriza nekaj, česar ni povzročila niti vojna. 
Po tem, ko so bile ukinjene letalske povezave, ni usahnil samo evropski promet, usahnil je tudi azijski bazen, prekooceanski trgi: ZDA, Kanada. Take situacije še nismo imeli in v takem primeru mora na pomoč priskočiti vlada, saj je pomembno gospodarsko panogo treba ohraniti pri življenju. Turizem je eden največjih zaposlovalcev v Sloveniji, turizem je mnogo bolj kot ostale gospodarske panoge, povezan z drugimi dejavnostmi.

So torej vavčerji rešili slovenski turizem?
Vavčerji slovenskega turizma niso rešili, rešili so del slovenskega turizma. Bolje rečeno, delu slovenskega turizma so pomagali preživeti. Vse od začetka je bilo jasno, da bodo imeli korist na Obali in v nekaterih termah. Ker so boni lahko deljivi, so imele korist tudi turistične kmetije.
Popolnoma pa je izpadla Ljubljana, tudi zaradi tega, ker se ni pravočasno odzvala. Prepričan sem, da bi marsikatera družina za nekaj dni prišla v Ljubljano, če bi jih privabili z atraktivno ponudbo, ki bi jo, skupaj s hotelirji, moral sestaviti turizem Ljubljana. Pa se preprosto niso povezali. Tukaj imamo živalski vrt, hišo eksperimentov, staro mestno jedro, Ljubljanski grad. Lahko bi narediti zelo atraktiven paket, kar pa se ni zgodilo. Zadnja leta so številke v Ljubljani tako naraščale, da prodajni oddelki niso več delovali proaktivno, ampak so postali rezervacijski oddelki. Šok je bil očitno tak, da se niso znali odzvati.

Ali so bili glede na to, da so reševali le del turizma, boni pravilno zasnovani? Bi jih bilo smiselno spremeniti na način, da bi bilo zanje mogoče kupiti tudi vozovnico za vlak, vstopnico za Postojnsko jamo in podobno?
Absolutno bi morala obstajati tudi možnost, da se del bona porabi v gostinstvu, za ogled naravnih in drugih znamenitosti. Menim, da so bili vavčerji zasnovani predvsem zato, da se pokaže imidž vlade, kako dobrohotno nastopa do turizma in do naroda, če rečemo preprosto. Kar pa ni čisto tako. Država nikoli ničesar ne podarja in vse te vavčerje bomo plačali, v taki ali drugačni obliki. To ni bilo darilo.

Podatki od konca avgusta kažejo, da je le okoli 25 odstotkov upravičencev delno ali v celoti unovčilo svoj turistični bon.
Da vavčerji ne bodo izkoriščeni, smo opozarjali že na samem začetku. Leta 2018 je pod pragom revščine živelo 280 tisoč ljudi. To število je seveda naraslo. Ti ljudje turističnega bona ne bodo izkoristili. V njih se kvečjemu še lahko poveča gnev zaradi še ene socialne izključenosti.
Mnogo je tudi starejših, oslabelih, tudi oni bona ne bodo porabili. Vavčerji so zelo omejeno prenosljivi, niti brat ga ne sme podariti sestri. Če so boni namenjeni turizmu, je pravzaprav vseeno, kdo ga porabi. Tudi argumentacija, da bi s takimi omejitvami prenosa preprečili zlorabe, me ne prepriča. Recimo, da vam dam svoj bon, ki ga ne bom izkoristil, vi pa meni 100 evrov. Kakšna zloraba se je zgodila? Sam bona ne morem izkoristiti, dobil pa bom 100 evrov, turizem pa tistih 200 evrov, ki so mu namenjeni.

Vi ste svoj bon izkoristili?
Ne še.

Ga še boste?
Ja, bom, ko bo hladneje, sem nameraval sem v ene izmed slovenskih toplic.

Foto: Anže Petkovšek Bogdan Lipovšek

So zaradi bonov Slovenci začeli spoznavati Slovenijo?
Deloma so, deloma še bodo. Razlog, da še veliko bonov ni bilo izkoriščenih, je tudi v tem, da so ljudje hodili na Hrvaško, dokler so lahko, tudi v Grčijo. Nekateri bodo bone izkoristili jeseni, ko so krompirjeve počitnice. Mislim pa, da odstotek ljudi, ki bodo unovčili bone, ne bo večji od 30 odstotkov. 70 odstotkov jih torej ne bo izkoristilo, čeprav je bil načrt ravno obraten, 70 odstotkov izkoriščenih, 30 ne. 

Bi bilo treba koriščenje bonov podaljšati v naslednje leto?
Na vsak način, kajti tudi naslednje leto, vsaj začetek leta bo še težaven. Bojim se serije stečajev. Nekatera hotelska podjetja so se precej zadolžila za obnovo hotelov, poleg tega so tukaj fiksni stroški, ki nastajajo, ne glede na to, ali hotel deluje ali ne.
Poleg bonov bi bilo smiselno, da bi vlada uvedla garancije za odloge plačil teh kreditov.
Ko bo korone konec, se bo aktivnost ponovno vzpostavila. Gre za psihološki učinek, po krizi si ljudje dajo duška. Takoj, ko bodo tudi letalske linije vzpostavljene, bodo ta podjetja sposobna odplačevati kredite. Če pa bodo pustili, da v teh nenormalnih okoliščinah odmrejo, bodo nastali novi stroški za državo, novi socialni transferji. Vse kar vlada daje za ohranitev turizma, daje tudi za socialno in gospodarsko stabilnost.

"V hotelih se dogaja vso življenje, ljudje se rojevajo in umirajo, žal sem doživel vse, naravno smrt, samomor in umor. V njih se ljudje se veselijo, žalostijo, poročajo, ločujejo, praznujejo, sklepajo posle. Ravno zaradi tega je turizem zelo specifična gospodarska panoga, ki je vezana na ljudi in na medčloveške odnose, kot nobena druga. To antropološko specifičnost turizma je treba razumeti."

Kljub krizi ponudniki visokih cen nočitev niso spustili, nekateri so jih celo podražili.
Cena nočitve je ena najbolj prožnih cen na trgu storitev. V tem primeru pa ne vidim smisla v dvigovanju cene. Neprimerno je, da so nekateri za namestitvene kapacitete, ki so na nivoju dveh zvezdic, cene dvignili na raven štirizvezdičnega hotela. To je nekorektno, poslovno neprimerno, ne prinaša velikih finančnih učinkov, prinaša pa slab imidž. S tem je bila povzročena večja škoda kot korist.
Praviloma gostje vzamejo polpenzion, torej zajtrk in drugi obrok. Tam, kjer so bile cene navite, je bil drugi obrok večinoma izpuščen. Če bi cene prilagodili, bi lahko zagotovili dodatno prenočitev z minimalnimi  stroški, ki pa prinaša dodatne prihodke. Predvsem v hotelirstvo in gostinstvo ne sodi take vrste vedenja.

Kaj se bo zgodilo s cenami prihodnje leto, če se bo koronakriza nadaljevala in gostov iz tujine še vedno ne bo?
Če se bo kriza nadaljevala, bodo hotelirji in drugi lastniki namestitvenih obratov, verjetno nižali cene. V Ljubljani se to že dogaja. Vendar le do točke, ko bo povprečna dnevna cena nočitve še vedno višja od stroškov zasedene sobe. Če pade pod ta nivo, se z višjo zasedenostjo povečuje izguba. Res je tudi, da nižanje cen ni ukrep, ki bi mu sledil večji obisk. Razlog za zamrtje potovanj nista cena ali konkurenca, ampak pandemija.

Skratka, hotelirjem se ne splača nižati cene, da bi imeli polno zaseden hot?
Ne, nikakor. Pri 100-odstotni zasedenosti je lahko dobiček manjši kot pri 85-odstotni. Razlog je v tem, da variabilni stroški, ki naraščajo z zasedenostjo, naraščajo do take mere, da presekajo rast dobička. Zasedenost je torej eden od pomembnih kazalnikov, o sami poslovni uspešnosti pa ne pove še nič.

Foto: Anže Petkovšek Bogdan Lipovšek

Kako prepričati slovenskega gosta, da bo tudi, ko ne bo bonov, dopustoval v Sloveniji?
Slovenci svojo domovino dobro poznajo, so pa še skriti kotički, ki bi jih bilo treba izpostaviti. Vendar to ni samo stvar posameznih hotelov, to je stvar povezovanja v regiji ali destinaciji. Problem našega turizma je, da je zelo nepovezan. Imamo 212 občin, polovica ima strategijo razvoja turizma, ki ni povezana s sosednjo občino.
Slovenski gost pravzaprav želi, kar želi vsak gost, to je univerzalna gostoljubnost do gostov. To je iskrena dobrodošlica, prijaznost, vendar ne servilnost, biti gostu na razpolago, empatija, skratka občutek, da je dobrodošel in da se dobro počuti. To pomembno vpliva na odločitev izbire kraja in hotela.

Niso vsi primerni za delo v turizmu, za nekatere bi bilo bolje, če bi delali kje drugje, recimo v pogrebnem zavodu. Ampak tudi tam je potrebna empatija.

Povprečno slovenski gost, če ga primerjamo s tujim, na dopustu zapravi malo. 
Slovenski gost potroši resnično nekoliko manj kot tuj, ampak zaradi tega ni nič manj vreden. V povprečju bo redkeje izbral petzvezdični hotel, ker mu razlika med štirizvezdičnim in petzvezdičnim ne pomeni toliko, kolikor mu pomeni razlika v ceni.
Da so tuji gostje finančno potentnejši, tudi ne drži vedno. Velikokrat slišimo recimo, da avstrijski upokojenci v panonskih termah, tudi niso zelo zapravljivi.
Slovenskega gosta pokličemo na pomoč, ko nam gre hudo, ko pa nam gre dobro, pa je bilo rečeno, kaj če vi ne bi hodili zdaj, ko je sončno in polno tujcev, ampak bi prišli, ko bo dež. Že iz profesionalnega odnosa do domačega gosta in do panoge je to nekorektno.

Finančno najbolj potentni so verjetno poslovneži.
To drži, poslovneži porabijo celo od tri do štirikrat več od klasičnega turista. Poslovnež, ki pride z odgovornostjo za uspešno opravljen posel, mora biti spočit, imeti dober zajtrk, če potrebuje taxi, ga mora ta čakati pred vrati. Za dober hotelski servis so ti gostje pripravljeni plačati več.
Drugi tovrstni gostje so konferenčno kongresni gostje. Pred leti, ko smo imeli  poletje z zasedenostjo dopustniškega turizma pod pričakovano, je celotno Ljubljano rešil kongres abdominalnih kirurgov. (smeh). Ti kirurgi so bili tudi v hotelskem baru vrhunski potrošniki. Podjetja s konferenčno opremo, prevajalci, cvetličarji, taksisti ... vsi so zaslužili.
Žal imamjo politiki malo občutka za ta turistični segment. S paketa pomoči je kongresni turizem popolnoma izpadel, kar je nerazumljivo. Ne morem mimo tega, da se 750 milijonov nameni za oborožitev, za kongresni turizem pa je 60, 70 tisoč evrov preveč. 

Za reševanje turističnih segmentov, ki so izpadli, bi lahko namenili denar, ki bo ostal od neunovčenih vavčerjev. Je že znano, zakaj se bo porabil denar, ko bo ostal od vavčerjev?
To je velik problem. Za kaj bo uporabljen, ni jasno, obstajajo pa indici, da bi lahko pod krinko "pomagali bomo turizmu", ta sredstva preusmerili v realizacijo Slovenskega turističnega holdinga (STH). To bi bila huda zloraba. Ta denar bi namenili za projekt, pri katerem učinkovitosti za slovenski turizem ni videti, videti pa je seveda, kako si hoče del politike prisvojiti gospodarsko panogo turizma.

Zakaj tako menite?
Ker ni jasno, kaj bi bil cilj STH. Gre za to, da so že sami postopki, o katerih govori minister Počivalšek, nenavadni. Najprej bi povečali državni delež v določenih turističnih podjetjih. Po tem naj bi država v te hotele investirala. Ocena teh investicij se giblje okoli 300 milijonov evrov, do natančnih podatkov ni mogoče priti. Skratka, po tem, ko bi hotele obnovili, bi jih prodali. Kje je tukaj logika? Obnova je namenjena temu, da podjetje boljše posluje, dosega višje cene, višje dobičke in takrat naj bi torej hotele prodali. Popoln nesmisel s stališča koristi turizma, ki naj bi bil celo strateško pomembna panoga.

Kolikšen delež turističnih kapacitet pa bi prišel pod holding? 300 milijonov evrov za obnovo hotelov je velika vsota.
Gre za najbolj pomembne dele slovenskega turizma: Sava Turizem, kar pomeni večji del Bleda,  terme Ptuj, Moravske Toplice in Radence; kompleks Bernardin, terme Zreče, terme Olimia, Istrabenz Turizem, Alpinea, Unitur, Lipica in Hit.
Po mojih informacijah so investicije v obnovo hotelov, ki jih predvideva projekt holdinga, tri do štirikrat precenjene glede na ocene v samih podjetjih. V tem projektu je tudi obnova dveh objektov na Bledu, v vrednosti 75 milijonov evrov. Gre za Hotel Toplice in Hotel Park, ki je bil pravkar obnovljen. Prenova Hotela Rikli Balance in Hotela Park, je stala 16 milijonov evrov, kar je trikrat manj, kot načrtuje STH. To je v nebo vpijoča malverzacija in nihče se na to ne odzove. Morda se motim in ima gospod Počivalšek v rokah dober projekt, vendar, če je res tako dober, zakaj ga ne predstavi javnosti?
Vprašanje je tudi, zakaj je analize za projekt STH pripravlja firma Horwath Consulting iz Zagreba? Zakaj je gospod minister Počivalšek dal tako klofuto slovenski turistični stroki?

Horwath Consulting je dobil bilance turističnih podjetij in na podlagi tega prišel do zaključka, da je treba slovenski turizem podržaviti. Te argumente bi rad videl. Vendar sta analiza Horwath in letni načrt za upravljanje turizma, ki ga je izdelal SDH, trenutno najbolj varovana skrivnost v državi.

Zakaj je to mogoče?
Zaradi ciljev politične klike, ki instrumentalizira turizem zato, da podaljša umiranje svoje politične stranke in da se ob tem še omasti.
Iz okolja gospoda Počivalška je prodrla informacija, da je od 80 do 100 milijonov namenjenih za prenos na račune političnih strank in na osebne račune.
A je to res ali ne, ne vem, upam pa, da na to mojo izjavo nekdo odzove. Da me demantira, vendar s podatki in predstavitvijo analiz, ki naj bi bile opravljene na osnovi teh podatkov. Če se motim, se bom z največjim veseljem opravičil. Za zdaj je namreč odgovor popolni molk in ignoranca.

Ampak projekt STH se nadaljuje?
Državni sekretar Zajc je nedavno zagotovil, da koronakriza ne vpliva na projekt. Mnogi so bili prepričani, da bo koronakriza projekt ustavila, vendar vidimo, da korona lahko celo pomaga k izpeljavi projekta za katerega ne vidim smisla in ne vidim pozitivnega učinka na gospodarsko panogo turizma. Turizem je talec politike, ki se obnaša kot oligarhi, ki lahko delajo kar koli, ne da bi morali kaj pojasnjevati ali celo nositi odgovornost za svoje početje.

Foto: Anže Petkovšek Bogdan Lipovšek

Kriza je ponavadi priložnost za razmislek, tokrat verjetno o tem, kakšen tip turizma bi kljuboval krizam, kot je koronakriza.
Turizem ne more kljubovati krizam, ki jih povzroči pandemija, je pa sposoben hitrega okrevanja. Najbolj so na krize odporne posebne vrste turizma, ki praviloma niso masovne. Gre za nišni turizem za katerega ima Slovenija veliko možnosti.
Speleološki turizem na slovenskem Krasu ni izkoriščen tako kot bi lahko bil. Gre za turizem, ki zaradi negativnih učinkov na okolje, ne sme biti masovni. Velika zgodba je bila, ko je Slovenija dosegla, da je bil razglašen svetovni dan čebel. Ta korak smo naredili, od tukaj naprej pa nič več, čeprav bi lahko v apiturizem lahko vključili tudi tako zdrav način življenja, prehrano, kozmetiko, preživetje v neokrnjeni naravi.
Možnosti so tudi na področju ornitološkega turizma. Primer, angleško kraljevsko združenje za opazovanje in zaščito ptičev, ki ima okoli milijon članov. Ti ljudje so pripravljeni potovati, da nekaj dni z vodiči preživijo v naravi in opazujejo in poslušajo ptice. Kar se ptic tiče, smo izjemno bogati in pisani. Imamo več kot 230 gnezdilk, posebno v selitvenem obdobju in gnezditvenem obdobju je ta teren neverjetno zanimiv. Opazovanje ptic lahko združite z drugimi storitvami, hotelsko ponudbo, kulinariko. To je treba organizirati, povezati med seboj. Če bi od milijon članov angleškega združenja nagovorili le en odstotek, pa bi jih bilo lahko preveč ...

Smo lepi, specifični, tudi zaradi geografskih značilnosti zanimivi, vendar to samo po sebi ni dovolj. Povezati se moramo, ne da le gledamo na ozke, parcialne koristi. Kako bi tak način razmišljanja presegli, mi ni povsem jasno.
Če vodite s političnega vrha sistemsko te spremembe, jih inicirate, celo morda stimulirate, se lahko marsikaj spremeni.

 

V zadnjih letih je predvsem v Ljubljani cvetela ponudba prenočitev preko Airbnb. Bi bilo treba kot v drugih mestih, ponudbo Airbnb regulirati?
V Ljubljani se je zgodilo, da so rasli airbnbji kot gobe po dežju, kar je imelo neverjetni učinek na cene oddaje stanovanj, kar je hudo udarilo tudi na študente. Ljubljana je vendar univerzitetno mesto. Nekatera mesta, kot Berlin in Muenchen, so to ponudbo regulirala in omejila. Tudi zaradi tega, ker so ugotovili, kakšni so učinki na lokalni nepremičninski trg. Zadevo so regulirali ne zato, da bi omejevali zasebno iniciativo, ampak zato, da ne bi zaradi interesov ozke skupine škodovali širši skupnosti. Sicer pa je Airbnb ponudba postala sestavni del turistične ponudbe in mora biti regulirana na enaki način, z enakimi zakoni in predpisi kot ostali ponudniki prenočitev. 

Danes študentom sobe oddajajo nekateri hoteli.
To je po eni strani tragično, po drugi pa razumljivo, da si prizadevajo vsaj za neki prihodek, neko likvidnost.
V Ljubljani je zadnja leta zelo naraščalo število gostov in zato tudi število hotelskih sob. Če se investitorji odločajo za investicije v hotele in hotelske komplekse na osnovi nekajletnega strmega vzpona trga, lahko pride že ob najmanjšem zanihljaju do zasičenosti trga. V tem primeru hoteli začnejo nižati kategorijo, se spreminjati v študentske domove, v domove za ostarele ali varovana stanovanja. To se je zgodilo v devetdesetih letih v Budimpešti in pojav je poznan pod imenom Budimpeštanski sindrom. Nekaj podobnega se lahko zgodi v Ljubljani. Če bo vsak novozgrajeni hotel ustrezno zaseden, bomo lahko veseli, moramo pa upoštevati, da se poslovno življenje ne odvija vedno po naših željah. Včasih je treba biti realist in tudi nekaj konservativnosti pri odločitvi za investicijo ni odveč.

V skladu z zakonom o medijih objavljamo nasednji prikaz nasprotnih dejstev:

Spoštovani,

v nadaljevanju vam skladno z Zakonom o medijih v objavo posredujem prikaz nasprotnih dejstev v povezavi s prispevkom novinarke Sergeje Hadner Hvala z naslovom "Hotelirji bodo prihodnje leto nižali cene", ki je bil 4. 10. 2020 objavljen na portalu zurnal24.si.

V prispevku novinarka navaja besede intervjuvanega g. Lipovška, da se Ljubljana ni pravočasno odzvala s paketi. Zato želimo pojasniti, da smo pri Turizmu Ljubljana pred poletjem oblikovali vrsto paketov, primernih za družine, pare, ljubitelje kulture, gastronomije ali avanturiste. Pri snovanju smo se povezali z večino hotelov in oblikovali pakete z vsakim posebej, z vsebinami, ki so bile primerne za določeno ciljno skupino. Kot del turistične ponudbe smo vključili številne organizacije – mestne, državne in tiste v zasebni lasti. Del paketov so bili tako Ljubljanski grad, vlakec Urban, Živalski vrt, Hiša iluzij, Železniški in Prirodoslovni muzej, Narodna galerija, ladjice po Ljubljanici, različni gostinski ponudniki, ponujali pa smo tudi ugodnosti pri nakupu kart za prireditve v okviru Festivala Ljubljana in vožnje s Slovenskimi železnicami. Predstavnike medijev in drugih javnosti smo o tem obvestili s sporočilom: https://www.visitljubljana.com/sl/mediji/sporocila-za-javnost/izberite-svoj-paket-za-krajsi-mestni-oddih-v-ljubljani/. Ob tem smo predstavljali tudi druge možnosti preživljanja poletja v Ljubljani, od mestnih in naravnih kopališč, supanja, igranja golfa, do koloparkov in druge infrastrukture za kolesarske podvige, do številnih prireditev, ki so se poleti odvijale v Ljubljani in regiji.

Pakete smo predstavljali aktivno ne le skozi lokalne medije, ampak naredili tudi zanimive fizične predstavitve v različnih slovenskih mestih (Koper, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, …). Obiskovalci so spoznavali nekatere najvidnejše ikone Ljubljane: Ljubljanico, Plečnikovo Ljubljano in Ljubljanski grad na drugačen način – skozi zgodbe, ki jih odkrivamo šele, ko znamenitosti spoznavamo pobliže in (še bolje) v družbi turističnih vodnikov.

Še pred poletjem smo naredili uspešne predstavitve ponudbe Ljubljane v povezavi s paketi z na blogih Nina Potuje in Kam z mulcem, ki smo ju izbrali ravno zato, ker sta med najbolj prepoznavnimi in branimi v Sloveniji, ko iščemo izlete in potovanja. Blog Nina potuje ima cca 85 % slovenskih bralcev, a je prepoznan tudi na bližnjih tujih trgih, v Nemčiji je bil leta 2010 recimo uvrščen med 10 najbolj branih blogov. Kamzmulcem.si pa je vodilen slovenski spletni portal za aktivne starše, ki iščejo ideje in nasvete kam, kdaj in kako z otrokom na izlet, počitnice, potovanje ali doživetje. Večinoma ga berejo mamice, ki so glavne nakupne odločevalke. Oba portala sta za slovenske razmere močna tudi na družbenih omrežjih.

Pridružili smo se tudi kampanji STO Moja Slovenija za oglaševanje preko digitalnih kanalov in medijev. Pripravili smo video vabila z domačimi vplivneži, igralci, novinarko, turističnimi vodniki. Za kampanjo smo pripravili med drugim potopise za obisk Ljubljane, povezali partnerje v objavah z nagradnim skladom slovenskih medijev, ponudbo mesta pa predstavljali tudi novinarjem tujih medijev na študijskih turah.

Prav tako smo oglaševali smo v domačem in tujem tisku ter na slovenskih radijskih postajah. O novostih mese

no obveščamo preko e-novičnika na 1000 naslovov, od medijskih hiš do veleposlaništev po svetu, od koder prejemamo lepe odzive. O ponudbi in aktualnem dogajanju redno obveščamo tudi predstavnike slovenskih medijev in občin.

Posledično smo v Ljubljani v poletnem času uspeli zadržati enako število domačih obiskovalcev oz. ga še povečati - lani je bil delež prenočitev domačih gostov julija in avgusta 2,1 %, letos je 14 % , kljub poletnemu času (ko se Slovenci osredotočajo na druge destinacije) in povsem brez poslovnega turizma. To si glede na vse okoliščine kljub vsemu štejemo za dobro novico! Tudi oktobra je po statistiki TIC domačih prenočitev skoraj dvakrat toliko kot te dni lani.

Povezali pa nismo zgolj turističnih ponudnikov v sami Ljubljani, ampak tudi ponudnike v 26 občinah regije Osrednja Slovenija, katerih ponudbo tržimo enotno in povezano.

Zato smo lahko zadovoljni z odličnimi poletnimi statistikami občin Kamnik in Grosuplje. V Kamniku so imeli julija in avgusta letos v primerjavi s tema dvema mesecema lanskega leta 5 odstotkov več prihodov in le dobre 3 odstotke manj prenočitev, slovenski obiskovalci pa so v avgustu 2020 ustvarili kar 80 odstotkov prenočitev. V občini Grosuplje so v primerjavi z lanskimi statistikami od junija do avgusta letos beležili 50 odstotkov več prihodov domačih obiskovalcev, ki so ustvarili kar 81 odstotkov več prenočitev. V občini Litija pa so npr. beležili povečan obisk nekaterih turističnih točk v primerjavi z lanskim poletjem, obisk so pohvalili tudi na Brezovici in v Domžalah, še posebej po pohodniških in kolesarskih kartah ter doživljajski poti Pravljični Šumberk.

Tudi v Ljubljani bi bili zagotovo veseli višjega obiska, tudi z naslova bonov. A dejstvo je, da se Slovenci šele navajamo na omejitve potovanj, kot tudi prepoznati Ljubljano kot t.i. »city break« destinacijo na podoben način, kot ko se odpravijo v druga evropska in izvenevropska mesta.

Za jesen smo skupaj s ponudniki namestitev, gostinstva in raznovrstnih doživetij ter kulturnimi institucijami pripravili nove, jesensko-zimske pakete, tematsko prilagojene temu času: tekaški, seniorski, družinski, gurmanski, decembrsko-praznični … vabimo vas, da si jih pogledate na spletu in nas tudi podprete pri promociji, saj imate mediji izredno moč pri oblikovanju mnenj in potrošnih navad, ki bi pripomogle k reševanju turizma in kadrov z že pridobljenim znanjem, ki bodo ključni pri ponovnem zagonu po koncu krize.

Dodatne informacije:

Nina Kosin, Vodja odnosov z javnostmi, Turizem Ljubljana

E-pošta: nina.kosin@visitljubljana.si

T.: 01/ 306 45 93