"Volilna pravica je temeljna politična pravica in je praviloma vezana na državljanstvo posameznika, saj se na podlagi volitev oblikujejo temeljni državni organi, ki vodijo in oblikujejo politiko države," so nam pojasnili na Ministrstvu za javno upravo. Kako torej, da lahko tujci sploh lahko volijo na lokalnih volitvah in volitvah v Evropski parlament? 

Takšna ureditev na lokalni ravni sledi ustreznim dokumentom Sveta Evrope (Konvencija o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni) in temelji na Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in dejstvu, da so selitve prebivalcev stalnica v evropskem prostoru. Volilno pravico sicer v Sloveniji opredeljuje Ustava Republike Slovenije v 43. členu. "Izrecna ustavna podlaga v 3. odst. 43. člena za podelitev volilne pravice tujcem ne pomeni, da bi zakonodajalec to vprašanje lahko na splošno uredil drugače, kot to določa sama Ustava, temveč s to določbo Ustava dopušča izjemoma drugačno ureditev z zakonom (J. Sovdat, komentar Ustave)," so sporočili z ministrstva. 

Vsekakor pa se je vprašanje našega bralca, ki v Sloveniji živi že osem let (nima državljanstva), zakaj ne more odločati o tem, kdo bo vodil državo, kdo bo predsedoval državi, v kateri sam živi (in ima namen živeti preostanek življenja) in tudi plačuje vse potrebne davke – prav tako je z dovoljenjem za stalno prebivanje deležen večine ugodnosti, kot pripadajo državljanom – na mestu. Tudi za tujce, ki v Sloveniji živijo začasno, je na primer obvezno plačevanje osnovnega zdravstvenega zavarovanja. A v Zakonu o volitvah v državni zbor in v Zakon o volitvah predsednika republike tujcev oz. državljanov drugih držav EU ni na seznamu volilnih upravičencev. 

V skladu z veljavno zakonodajo imajo tujci volilno pravico na lokalnih volitvah in na volitvah v Evropski parlament, katera je pogojena z veljavnim dovoljenjem za prebivanje in prijavljenim stalnim oziroma začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (RS).

Zanimivo je tudi, da lahko državljani Evropske unije na volitvah v Sloveniji sodelujejo že z dovoljenjem za začasno prebivanje, medtem ko morajo državljanih tretjih držav za pravico imeti dovoljenje za stalno prebivanje. Na drugi strani velja izpostaviti tudi primer izredne naturalizacije (kot v primeru slovenskih športnikov, kot so Anthony Randolph, Mike Tobey in drugi), kjer posamezniki s pridobitvijo državljanstva avtomatsko pridobijo tudi volilno pravico, čeprav nekateri od njih sploh niso povezani s Slovenijo oz. tu ne živijo.

Tujec, ki ni državljan EU, lahko voli, kandidira pač ne

Bivanje tujcev v državah je ena od značilnosti Evrope, s tem, da imajo tujci na lokalni ravni v glavnem enake dolžnosti kot državljani. Konvencija Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju, ki je začela veljati 1. maja 1997 v 6. členu pogodbenice zavezuje, da vsakemu tujemu prebivalcu dajo pravico voliti in biti voljen na lokalnih volitvah pod pogojem, da izpolnjuje iste zakonske zahteve, kot veljajo za državljane, in da že pet let pred volitvami zakonito in stalno prebiva v državi. "Republika Slovenija navedene konvencije ni ratificirala, tem tujcem pa zagotavlja zgolj pravico voliti, ne pa tudi kandidirati. V Republiki Sloveniji imajo tujci iz t. i. tretjih držav volilno pravico od leta 2002," so nam pojasnili na ministrstvu. 

Izvrševanje volilne pravice državljanov drugih držav članic EU na lokalnih volitvah določa Direktiva Sveta 94/80 (ES) z dne 19. decembra 1994 o določitvi podrobne ureditve za uresničevanje volilne pravice in pravice do kandidiranja na lokalnih volitvah državljanov Unije, ki prebivajo v državi članici, v kateri nimajo državljanstva. Ta direktiva je v slovenski pravni red implementirana z Zakonom o lokalnih volitvah in z Zakonom o evidenci volilne pravice.