Slovenijo so pretresle hude vremenske ujme, v katerih sta bili najbolj prizadeti Koroška in Zgornja Savinjska dolina, a voda je uničevala domove in avtomobile tudi v okolici Ljubljane, Kamniku, Komendi, Mengšu, Trzinu.

Dr. Žiga Zaplotnik s Katedre za meteorologijo na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko ocenjuje, da se bo "potencial za izjemne padavinske dogodke z leti z naraščanjem temperature površine morja (SST) in posledičnim naraščanjem mase vodne pare v ozračju le še povečeval".

Izračunal je korelacijo med SST in maso vodne pare v zračnem stolpcu za julij in avgust od leta 1981 do leta 2023.

"Večja količina vodne pare pomeni, da je na voljo tudi več vodne pare za kondenzacijo. Podobne vremenske situacije se bodo še dogajale, a termodinamski pogoji se naglo spreminjajo. Pozabite na povratne dobe, v spremenjajoči klimi ocene na podlagi 1981-2010 ne veljajo več," je dodal.

Dr. Lina Boljka z Univerze v Bergnu, doktorica znanosti s področja meteorologije, ki je komentirala njegovo objavo, pa meni, da se je letos "poklopilo" ogromno različnih dejavnikov - prah iz Sahare, topel Atlantik, ki vpliva na šibkost vetra, visoke temperature v Sredozemlju, nizke temperature na severu ter toplo morje, ki posledično pomeni več vlage v ozračju. "Še to: Slovenija je vstopila v poletje z razmočeno prstjo od padavin pozno spomladi. Največkrat to pomeni nevihtno poletje, ker je povsod dovolj vlage na voljo, ne zgolj nad morjem," je dodala.

dezurni@styria-media.si