Aktivnost slovenskega gospodarstva se je v drugem četrtletju ob umirjanju epidemičnih razmer in postopnem sproščanju zajezitvenih ukrepov v večini dejavnosti povečala, kar je pozitivno vplivalo tudi na trg dela, kažejo kazalniki gospodarskih gibanja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).

Slabše gre le v gradbeništvu

Razmere so se izboljšale tudi v trgovini in tržnih storitvah, izjema je le gradbeništvo, kjer se je aktivnost v drugem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej znižala v vseh segmentih. Da je na trgu z gradbenim materialom opaziti skokovit dvig cen in težave z dobavo, smo že pisali. Več o tem si lahko preberete v članku Kaos na trgu: Nepredvidljivost cen, drastične podražitve tudi za 30 odstotkov.

Kljub temu pa so obeti za naslednje četrtletje v gradbeništvu ugodnejši.

V visoko tehnološko zahtevnih panogah višji obseg proizvodnje

Povečala se je tudi proizvodnja predelovalnih dejavnosti, v visoko tehnološko zahtevnih panogah, kjer je bil lani tudi po začetku epidemije obseg proizvodnje razmeroma visok, pa je prišlo do medletnega upada. "V primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019 so bile v drugem četrtletju v srednje in nizko tehnološko zahtevnih panogah realizirane precej zmernejše rasti. V avtomobilski industriji, proizvodnji kovin, proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov ter v usnjarski industriji je bil obseg proizvodnje nižji kot v enakem obdobju 2019, v visoko tehnološko zahtevnih panogah pa višji."

Gostejši promet, poraba elektrike narasla

Kot piše UMAR, nadaljnjo široko osnovano rast gospodarske aktivnosti nakazujejo tudi julijski podatki o prometu tovornih vozil in porabi elektrike, pa tudi avgustovski podatki o davčnem potrjevanju računov in zaupanju v gospodarstvu.

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil po podatkih UMAR julija medletno večji za 5 odstotkov in blizu ravni v enakem obdobju 2019 (skupno je bil manjši za 2 odstotka, a je treba upoštevati tudi dejstvo, da je bil letos v juliju en delovni dan manj).

Poraba elektrike je bila julija letos še vedno za 4 odstotke nižja kot leta 2019, a je bilo kljub temu opaziti manjši zaostanek kot mesec prej (junija je znašal 6 odstotkov). Analitiki rast pripisujejo postopno večji aktivnosti v turističnem delu gospodarstva.

Velike razlike med storitvami

Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila skupna prodaja v prvih treh tednih avgusta medletno višja za 10 odstotkov, glede na enako obdobje leta 2019 pa za 7 odstotkov. Poleg večjega obiska tujih turistov je po podatkih UMAR na povečano prodajo vplivalo tudi unovčevanje lani in letos uvedenih bonov. Še vedno pa je opazna velika razlika med storitvami. "Prodaja je bila tako pri nekaterih storitvah (gostinski obrati, nastanitvene dejavnosti, športne, kulturne dejavnosti) višja tudi od primerljive v letu 2019, pri drugih (igralnice in potovalne agencije), pa je še močno, za okoli tretjino, zaostajala."

Višje plače, a tudi dražje življenjske potrebščine

Povišale so se tudi plače. V zasebnem sektorju je bila povprečna plača junija medletno višja za 7,5 odstotka, v javnem sektorju pa 8,3 odstotka. Na visoko rast plače vpliva tudi naraščajoče pomanjkanje delovne sile, so dodali analitiki. Vendar pa je bila rast nižja kot maja, na kar je vplival iztek epidemije sredi junija in posledično izplačevanje t. i. covid dodatkov.

Zelo dobra novica je, da se je tudi julija nadaljevalo upadanje števila brezposelnih. Teh je bilo konec meseca kar 21 odstotkov manj kot pred letom dni in 1,7 odstotka manj v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019.

Obenem pa se je okrepila medletna rast cen življenjskih potrebščin, "prav tako rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, k čemur so največ prispevale cene surovin". V juliju 2021 so bile cene blaga na letni ravni v povprečju višje za 3,2 %, cene storitev pa nižje za 0,2 %. Med blagom je bilo trajno blago dražje za 1,9 %, poltrajno blago za 2,5 %, blago dnevne porabe pa za 3,7 %.

dezurni@styria-media.si