V zadnjih dneh se je trend epidemije v Sloveniji zopet obrnil navzgor, je opozoril direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek.
"Očitno imamo zadaj nekaj zadev, ki nam preprečujejo padec dnevne incidence"
Število novih okužb se ne zmanjšuje tako, kot so pričakovali, iz stagnacije gremo počasi navzgor, 7- in 14-dnevna incidenca se prav tako ne obračata več navzdol. "To pomeni, da se nam število novoodkritih primerov ne zmanjšuje. Očitno imamo zadaj nekaj zadev, ki nam preprečujejo padec dnevne incidence," je poudaril Krek.
Kot je znano, je situacija trenutno najslabša v obalno-kraški regiji, pri čemer je Krek opozoril, da ta regija meji na Furlanijo-Julijsko krajino, kjer imajo po včerajšnjih podatkih 25 odstotkov bolj nalezljive britanske različice virusa. "To je krepko več kot sicer pri nas, zato je treba upoštevati tudi ta argument. Lahko dam hipotezo, da je morda ta sev tudi prišel tudi na obalno območje," je dejal.
Na obmejnem območju namreč ljudje že veliko let meje skorajda nimajo, dnevno čez mejo migrira približno 5 tisoč ljudi, kar lahko v takšnem primeru predstavlja veliko težavo. Testiranje brisov teče v sodelovanju med NIJZ in laboratoriji, območje Obalno-kraške regije bodo natančneje preučili, pričakujejo, da bodo rezultate dobili kmalu.
Pri zadnjem pregledu so sicer v Sloveniji zaznali 35 primerov, dva tedna nazaj dva, prej osem. "V populaciji je ta virus definitivno prisoten, smo v eksponentni rasti," je opozoril Krek. 16 oseb, pri katerih so zaznali to varianto virusa, ni nikamor potovalo, kar pomeni, da so se okužili v Sloveniji.
"Ti podatki se v javnost dajejo pavšalno"
Krek je poleg tega zavrnil navedbe, "kar zadnje tedne poslušam", da ima Slovenija največ umrlih zaradi covida-19 na število prebivalcev v Evropi.
"Ti podatki se v javnost dajejo pavšalno, na NIJZ nam to ni prav. Ne želimo, da se državljane straši. Če pogledamo število smrti na milijon, vidimo, da so nad nami v Evropi med drugim Nemčija, Portugalska, Češka, Slovaška," je dejal.
Za nami so Italija, Poljska, Črna gora, Bosna in Hercegovina, ki pa imajo po Krekovih besedah "v tem trenutku bistveno več mrtvih in nas bodo kmalu prehiteli". Prepričan je, da bo Slovenija počasi drsela navzdol.
Glede na število mrtvih na 100 tisoč prebivalcev je po izračunih portala Statista sicer slika nekoliko drugačna.
Find more statistics at Statista
Stanje se izboljšuje, Krek napoveduje drsenje navzdol
Številke se torej po Krekovih besedah izboljšujejo, če gledamo 7-dnevno povprečje, je pred Slovenijo namreč izjemno veliko držav.
"Slovenija nikakor ni na vrhu, kot se skuša v javnosti plasirati. Če bo šla situacija tako dalje, bomo drseli navzdol, in ne bomo tako slabi, kot se nas skuša prikazovati," je dejal.
Cepljenje v domovih za starejše je znižalo število umrlih
Še bolje nam po Krekovih navedbah kaže glede trenda umrljivosti, vrh v celotni populaciji pa se ujema z vrhom v domovih za starejše. "Ko smo začeli cepiti v domovih, smo radikalno znižali število. Trendi so vsi negativni, gredo navzdol," je dejal. Sedaj imamo tudi dneve, ko ni nobene smrti v DSO-jih, je dodal.
Padli pa smo tudi v deležu smrti med odkritimi covid obolenji, je dejal Krek. "Boljši smo od Belgije, Italije, Češke in tako dalje. Moramo biti ponosni, to je posledica dobrega obravnavanja v zdravstvenih domovih, treba se je zdravstvenim delavcem zahvaliti, da so tako požrtvovalno delali," je dejal.
Cepljenje nad 80 let
Za osebe nad 80 let, ki so se prijavili zdravnikom in so jih zdravniki prijavili v cepilne centre, je cepiva dovolj, da so lahko vsi v celoti ta teden precepljeni, je povedal Krek. Dodal pa je, da je "cela vrsta starostnikov, ki se niso še prijavili". Ko se bodo prijavili, bodo lahko cepljeni tudi oni, je pojasnil. Na vse zdravnike družinske medicine, na cepilna mesta in na zdravstvene domove so naslovili poziv, naj čim več svojih pacientov, starostnikov, pozivajo na cepljenje.
Druga dilema, povezano s cepljenjem, pa se nanaša na cepivo AstraZenece. To naj bi bilo že po prvem odmerku tako učinkovito, da so se številne države odločile, da bodo raje poskušale čim širši krog ljudi cepiti z enim odmerkom, namesto da bi manjše število ljudi cepili z dvemi. Kot je pojasnil Krek, je možno, da se bo za takšen pristop odločila tudi slovenska strokovna skupina za covid-19. Pomemben vidik je namreč dobava cepiv, ki jih v tem času še vedno primanjkuje.
možen krivec za porast okužb v Obalno-kraški regiji =laže kot pes teče ;)
Porast primerov v Obalno-kraški je pripisati jugozahodnim vetrovom, ki so pihali prejšnje tedne in prinašali angleški virus iz FJK na …
To je po Krekovem mnenju možen krivec ....Krek !