"Vsak obrok ima vnaprej natančno zasnovan, zapisan vnos beljakovin, ogljikovih hidratov... za vsak grižljaj ima natančno preštete kalorije. Prav tako ima natančno določen urnik bodybuildinga, uteži dviguje vsak dan, večkrat na dan. Postal je popolnoma drug človek, ki ga več ne razumemo in on ne razume nas," razlaga zaskrbljena mama devetošolca, ki se je iz prej nekoliko okroglega najstnika spremenil v neprepoznavnega mišičnjaka.

Odtujenost, zapiranje vase ...

Obsedenost s potrebo po mišičastem telesu v strokovnih krogih imenujejo bigoreksija in spada pod motnje hranjenja. "Govorimo o motnji, saj se posameznik s prizadevanji za mišičasto telo, obremeni tako zelo, da to začne vplivati na njegovo osebnost. Obsedenost je tako huda, da preraste v duševno motnjo. Slabšo, kot imajo fantje samopodobo, večja je verjetnost, da se bigoreksija razvije," pravi Lucija Čevnik iz Mladinskega kulturnega centra Slovenj Gradec. Obnašanje, ki se mu ne more upreti. Izgradnja mišic postane osrednja in edina tema s katero se mladostnik ukvarja, zato postaja vse bolj odtujen, za druge dejavnosti in prijatelje nima več časa, zapira se sam vase.

Foto: Profimedia moški

Podobni hočejo biti deset let starejšim

"Največkrat pride do te težave, ker bi bili radi najstniki pri 16, 18 ali tudi 19 letih videti tako kot njihovi kolegi pri 28-ih. Za izgradnjo lepega telesa so potrebna leta dela. Sicer imajo nekateri boljšo genetiko od drugih in jim to uspe hitreje, nekateri za to potrebujejo veliko več dela in časa," pravi Gregor Sobočan, trener in začetnik vadbe kettlebelle v Sloveniji.  

Medijsko ustvarjeni ideal lepote

Foto: Profimedia najstnik "Strmenje po telesni popolnosti je postalo vsesplošni družbeni apel, tudi pri najstnikih. Ves čas so pod vplivom medijsko vsiljenih lepotnih idealov, ki pri njih še toliko bolj vzbujajo frustracije in ustvarjajo notranje nezadovoljstvo glede lastnega telesa in videza," dodaja Čevnikova. Mladostniki se skušajo čim bolj pribljžati temu umetno ustvarjenemu idealu, kako naj bi bilo videti telo. Dejstvo pa je, da le dva odstotka populacije dosegata ideal telesa, kot ga prikazujejo mediji,"  pravi Čevnikova. Meja, ko se prizadevanja za "popolni" zunanji videz spremenijo v duševno motnjo, se pomika v zadnje razrede osnovne šole.

Živijo v skrajnostih

"Težko je podati splošno oceno, vendar mislim da današnji najstniki (kot tudi njihovi starejši kolegi) živijo v ekstremih. Ali so pretirano zabuljeni v knjige, ali so pretirano dolgo pred televizijo, ali so pretirano dobri v računalniških igricah, ali pa so obsedeni s telesom. Tukaj gre lahko za izgled ali pa za funkcionalnost mišic," meni Sobočan, ki sicer poudarja, da s tem, da bi najstnik ali najstnica bil rad videti privlačno, ni nič narobe, saj to za seboj potegne bolj zdrav način življenja. "Več gibanja in bolj zdrava prehrana sta del tega."

Mišice kažejo na Facebooku

Želja, da bi imeli mišičasto telo, ki pa seveda ne preraste vedno v motnjo, je značilna predvsem za fante. “Mediji se v zadnjem času vse bolj osredotočajo na na moške, na novo ciljno populacijo, ki doslej ni bila tako izpostavljena." poudarja Čevnikova.

Foto: Profimedia najstnik Da se fantje vedno bolj ukvarjajo s svojo zunanjo podobo, lahko opazimo na vsakem koraku. Mnogi mišilčasto telo izpostavljajo tudi na socialnih omrežjih, na Facebooku so v zadnejm času zelo popularni selfiji fantov zgoraj brez na katerih razkazujejo svoje  mišice. "Samo zaradi tega še ne moremo govoriti o motnji, do motnje pride, ko se mladostnik s svojo zunanjo podobo začne obremenjevati tako zelo, da to vpliva na njegovo osebnost," pravi Čevnikova in dodaja, da se fantje, ki so zboleli za bigoreksijo, ponavadi ne razkazujejo. 

Ujeti v zanko

V skrajnost, kot poudarja Čevnikova, najhitreje zapadejo fantje, ki imajo zelo negativno samopodobo. "Težava je v tem, ker se ujamejo v zanko, ker nikoli niso zadovoljni s tem, kar so dosegli, nikjer ni konca, ni točke, ko bi rekli, da so zadovoljni sami s sabo," razlaga Čevnikova. Najstnik je težnji za mišičasto telo pripravljen podrediti vse in je pripravljen posegati po vedno novih sredstvih. 

"Problem nastane, ker niso ne najstniki še manj pa njihovi starši dovolj izobraženi o tem, kaj so proteini in kaj steroidi. Mislim, da oboje velja za enak tabu, zato je razlika med obema še toliko manjša," opozarja Sobočan. Poseganje po steroidih povzroča motnje v razvoju, tako fizičnem kot mentalnem, steroidi puščajo posledice tako na notranjih organih kot koži.

Pomoč strokovnjaka

Pri znakih bigoreksije je potrebno poiskati strokovno pomoč psihiatrov in psihologov, ki bodo pomagali pri iskanju vzroka. "Pomembnmo je  vedeti, kaj se dogaja znotraj družine, koliko so otroci obremenjeni s tem, da dobijo zunanjo potrditev," pravi Čevnikova. Vloga staršev pri ustvarjanju otrokove samopodobe je velikokrat negativna, od otrok zahtevajo nenehna dokazovanja in odlične rezultate, tako v šoli kot v športu. "Starši smo vpeti v vzorce, za katere smo prepričani, da so pravi, ker smo bili tudi sami vzgajani tako. Zato je tudi značilno, da motnjo hranjenja pogosteje opazijo učitelji kot vzgojitelji. Pogled iz druge perspektive lahko marsikaj razkrije," poudarja strokovnjakinja.  Foto: Profimedias najstnica

Slovenske najstnice se cenijo manj od drugih

Statistik o tem, koliko mladih ima v Sloveniji dejansko težave z motnjami hranjenja, ni, je pa nedavna evropska raziskava pokazala, da je samopodoba slovenskih najstnic v primerjavi z najstnicami drugih evropskih držav, zelo slaba, razlaga Čevnikova. "Na samopodobo ima zelo veliko vlogo vpliv vrednot, oziroma razlika med pričakovanji. Moderne družbe imajo glede ženskega zunanjega videza zelo velika pričakovanja, medtem, ko tradicionalne družbe žensko vlogo vidijo predvsem v družini in materinstvu. Podatki so pokazali, da je med postsocialističninmi družbami, ki so se vrnile k tradiciji, kot sta Hrvaška in Poljska, samopodoba višja."

dezurni@zurnal24.si