''Referenduma so se v znatno večji meri udeležili zagovorniki kot pa nasprotniki sporazuma. To seveda pomeni, da je vladni strani očitno uspela bistveno boljša mobilizacija podpornikov kot opoziciji,'' je prepričan politični analitik Matej Makarovič.
''To je najslabši možni rezultat, zato ni razloga, da bi slavila ena ali druga stran. Slavijo lahko le na nasprotni strani, kjer si s tem izboljšujejo svoje pogajalske pozicije o arbitraži,'' pa je prepričan Miro Kline.
Naveličani problematike o meji
"Nad tesnim izidom referenduma nisem presenečen. Na podlagi anket je bilo mogoče tesen izid predvidevati. Pozicija je sicer zmagala, a le za malo. Uspeh zagovornikov referenduma pripisujem temu, da je veliko ljudi po toliko letih reševanja obmejnega spora preprosto naveličanih te tematike in si želijo le tega, da se spor čimprej reši. Drugi razlog za potrditev referenduma pa je, da je vladni strani očitno uspelo bolj mobilizirati volivce kot pa opozicijski strani oziroma strani, ki je sporazumu nasprotovala. Po mojem mnenju držijo trditve, da je imela za to bistveno boljše pogoje, razpolagala je s precej boljšimi reursi, tudi večina medijev je bila arbitraži naklonjena. Pomembno je tudi izpostaviti, da referendumska zmaga premierju Pahorju pomeni zelo veliko, verjetno precej več kot drugi strani. Gre namreč za enega redkih uspehov v njegovem mandatu,'' je izid referenduma ocenil analitik Matevž Tomšič.
Je prevladal racionalizem?
''Po pričakovanju je bil rezultat tesen, sam izid pa bi bil prav lahko tudi drugačen. Tako deljen rezultat seveda ni najboljši ne za ene ne za druge – poraženci ga težko sprejmejo, zmagovalci pa se morajo zavedati, da veliko ljudi meni drugače,'' meni politični analitik Vlado Miheljak.
''Po mojem mnenju je na koncu za zmago sporazuma odločilo več dejavnikov. Vladna opcija ni vabila evropskih strokovnjakov, da bi izražali podporo, kar je bilo pravzaprav pozitivno. Na drugi strani pa je pol Janeza Janše podcenjeval ljudi s trditvami, da bi morala Slovenija v sporazum vključiti nadzor do Savudrije. Na drugi strani pa so se ljudje odločevali tudi racionalno. Med tistimi, ki so glasovali za sporazum, je več tistih, ki so bolj mobilni in gredo lahko po svetu na dopust tudi izven regije. Na drugi strani pa volivci, ki so po srcu proti sporazumu, večkrat dopustujejo prav na Hrvaškem. Ne moreš pa 6. junija glasovati proti sporazumu, 6. julija pa iti na Hrvaško na morje. Malce špekuliram, ampak menim, da je v manjšem deležu prevladal tudi racionalilizem in spoznanje, da bi si z glasovanjem proti zaprli vrata na Hrvaško,'' še meni Miheljak.