"Za objavo razpisa za subvencioniranje moramo pridobiti še soglasje Evropske komisje, s katero smo v dnevnih stikih. Želje in pričakovanja so, da bi dobili zeleno luč še v tem mesecu, kar pomeni, da bi bil razpis že objavljen v tem mesecu," je na skupni novinarski konferenci Ministrstva za infrastrukturo in Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport poudarila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. "Naša želja je, da bi bil razpis objavljen 24. marca, predvidevamo, da bo možnost za prijave 30 dni," je še pojasnila. 

Razkrila je, da je seznam narejen iz treh kategorij: 

- prednostni seznam, na katerem so destinacije: Dunaj, Bruselj, København, Atene, Madrid, Amsterdam, Helsinki, Praga, Berlin in Skopje; 

- dopolnilni seznam: Rim, Stockholm, Oslo, Barcelona, Lizbona, Priština in Pariz.

- dodatni seznam prog: vse destinacije na ozemlju skupnega evropskega prostora, poleg EU še Norveška, Islandija in Balkan.  

V kolikor bi se sredstva porabila že na prednostnem seznamu, potem ne bi bila na voljo za drugi in tretji. V kolikor bi sredstva ostala, potem bi se lahko porabila za dopolnilni program oz. kasneje tudi za dodatni seznam prog, so še pojasnili na Ministrstvu za infrastrukturo. Skupna višina subvencije znaša 16,8 milijona evrov za tri leta oz. 5,6 milijona evrov letno. "Ta sredstva smo zagotovili že v okviru sprejetega proračuna," je pojasnila Bratuškova.

"Verjamem, da bodo cene postavljene tako, da bodo leti konkurenčni. Ni to subvencija letalskih kart, da se ne bomo narobe razumeli. Subvencionirali bomo do 50 odstotkov vrednosti letaliških pristojbin. In to velja za vsa tri mednarodna letališča (Ljubljana, Maribor, Portorož)," je še pojasnila Bratuškova. Leti na katera letališča bodo subvencionirana, so točno opredeljena v vladnem programu. Ogledate si jih lahko tukaj.

Kot razloge za odločitev, da se bo država vključila v subvencionirane letov, je Bratuškova navedla, da je okrevanje letalskega prometa v Sloveniji slabo. "Vsi vemo, da sta se na žalost združili dve stvari. Pandemija covida-19 in propad Adrie. Učinki teh dveh slabi strani so zelo slabi za našo državo," je potarnala ministrica za infrastrukturo. Navedla je, da je slovensko okrevanje eno najslabših v Evropski uniji. Tako po številu letov, ki da je v preteklem letu upadlo za 32 odstotkov v primerjavi z letom 2019, kot po številu potnikov, ki da je lani v primerjavi z letom 2019 upadlo za 44 odstotkov. 

Zato se je država reševanja lotila s tem programom in preučitvijo možnosti ustanovitve novega slovenskega letalskega prevoznika. "O tem bomo govorili, ko bodo narejene poglobljene analize, ki se sedaj pripravljajo," je zaključila. 

"Če ne bomo imeli letalskih povezav, tudi gospodarstvo in turizem ne bosta v pravi kondiciji. Slovenija je vpeta v globalne tekove, brez letalske povezljivosti ne more biti dobrega izvoznega in konkurenčnega gospodasrstva, niti uspešnega turizma," pa je podčrtal minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han ter poudaril, da obe omenjeni ministrstvi delata z roko v roki in da sta pri tem programu poenoteni do pike in vejice.