Preimenovanje. Cesta vrhovnega poveljnika zavezniških partizanskih enot, Maršalova cesta, Cesta slovenskih partizanov, Cesta 14. partizanske divizije, Titova cesta (po opernemu pevcu Titu Gobbiju ali astronavtu Germanu Stepanoviču Titovu), Cesta ustavnega sodišča. To so le nekateri od predlogov, ki so jih različni pobudniki poslali komisiji za poimenovanje ulic in naselij Mestne občine Ljubljana (MOL) po odločitvi ustavnega sodišča, da je novo poimenovanje Titove ceste v Ljubljani neustavno.

Komisija je do zdaj prejela več kot 50 pobud, ki jih bo obravnavala predvidoma na novembrski seji. Tajnik komisije Jan Skoberne pravi, da takrat še ne bo sprejeta končna odločitev. Ta bo v rokah mestnega sveta, ki bo predloge obravnaval predvidoma šele marca prihodnje leto.

“To so ideološki predlogi”

“Nekateri predlogi so verjetno provokacije, nekateri pa se, kot kaže, ne morejo sprijazniti, da Titove ceste ne sme biti,” na vprašanje, ali pobudniki s takimi predlogi izzivajo, odgovarja Marko Kastelic, predsednik Mladega foruma SD, ki je po odločitvi ustavnega sodišča zapisal: “Bomo preimenovali Slovensko cesto v cesto kakšne države, ki še nikoli ni kršila človekovih pravic in nikoli ni prizadela nikogaršnjega dostojanstva? Bodo prepovedali gradnjo novih cerkva? Zakaj? Ali je cerkev v imenu širjenja vere pobijala in mučila tisoče ljudi? Je.”

Jernej Vrtovec, predsednik Mlade Slovenije, podmladka NSi, ki je bil eden od pobudnikov ustavne presoje o poimenovanju Titove ceste, te predloge zavrača, ker so “ideološko usmerjeni”. Najbolj všeč mu je predlog Ulica povezovanja. “To bi pomenilo, da pri nas ni več ideološkega razkoraka in da je naš narod povezan. Zato mestnemu svetu predlagam, naj sprejme to ime.”

Kot odgovor na ukinitev

Med drugimi predlogi so bili še Cesta 10. avgusta (ker je bila takrat odigrana prva tekma na nogometnem stadionu v Stožicah), Športna cesta, Pametna cesta, Naša cesta, Nova cesta, Cesta izbrisanih in Cesta Prežihovega Voranca. Že takoj po odločitvi ustavnega sodišča pa so politiki predlagali ime po Lojzetu Slaku, Andreju Bajuku in Leonu Štuklju.

Skoberne pravi, da večina od več kot 50 pobud, ki jih je komisija prejela, ni bila pripravljena, tako kot določajo predpisi. “So pa pobudniki jasno izrazili svoj osebni pogled in stališče do ukinitve Titove ceste,” dodaja 
tajnik komisije.