"Kot specializant v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor sem na mesec opravil od 260 do 400 ur dela. Ko sem postal specialist, moje usluge niso bile več potrebne kljub podatkom, da specialistov moje stroke na Štajerskem primanjkuje," razlaga Matej Svetec, specialist otorinolaringolog, ki delo išče od novembra lani.

20 milijonov vrženih stran

V Sloveniji je trenutno 12 specialistov medicine in 11 specialistov dentalne medicine, ki zaradi omejitev zaposlovanja ne dobijo službe. "Gre za zdravnike, ki so že izobraženi in si zato iščejo službe v tujini," pravi Andrej Možina, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS). Medtem ko je ZZS lani izdala 50 takih priporočil za delo v tujini, jih bodo letos že več kot sto, navaja. "Če bo sto zdravnikov odšlo na delo v tujino, bo država vrgla stran 20 milijonov evrov, kolikor stane izobraževanje sto zdravnikov," dodaja Konrad Kuštrin, predsednik Fidesa.

V zdravniških organizacijah brezposelnost zdravnikov razumejo kot fiktivno, saj v Sloveniji glede na povprečje Evropske unije manjka tisoč zdravnikov. Opozarjajo na neenakomerno preskrbljenost z zdravniki specialisti po regijah – največje pomanjkanje je na Koroškem, v Pomurju in Posavju, kar je posledica slabe kadrovske politike pa tudi dejstva, da zdravniki delo iščejo predvsem v Mariboru in Ljubljani.

"Čas štejemo v tednih"

ZZS ministrstvu za zdravje za jesen predlaga razpis 164 specializacij, največ za družinsko medicino (67) in pediatrijo (23). Poleg pospešenega razpisovanja specializacij predlagajo omejitev financiranja specializacij na slovenske državljane, omejitve vnovične prijave na razpis za specializacijo za tiste, ki že imajo odobreno specializacijo, omejitev vpisa na medicinski fakulteti ter razmislek o uvedbi učnih ambulant, vnovični uvedbi sekundariata in delu zdravnikov v referenčnih ambulantah. "Čas štejemo v tednih," pravi Kuštrin, ki če se ministrstvo ne bo odzvalo na problem brezposelnih zdravnikov, napoveduje "korake, ki ne bodo prijetni za politiko".