Veste, kaj je skupno invaziji stenic v eni izmed evropskih držav in fotografiji papeža Frančiška v beli puhovki? Na prvi pogled verjetno nič, če pa novico preberemo s kančkom razuma, hitro sprevidimo, da obe slonita na lažnih temeljih. Četudi novica morda zveni verodostojno in je fotografija na zaslonu pred vami videti povsem resnična, omenjena primera sodita med bolj znane primere razkritih dezinformacij.
Žrtev zlorabe na spletu je bil tudi zdravnik David Zupančič. Objavljen je bil lažen intervju z njegovimi citati in fotografijami z namenom, da bi lažje prodajali nepreverjeno prehransko dopolnilo in služili.
Po slovenskih omrežjih je v tem letu prav tako zaokrožila laž, da Ukrajina ustvarja umazano bombo, v kateri je bila pripeta fotografija slovenske Agencije za radioaktivne odpadke. Vse to nakazuje, da celo Slovenija ni imuna na dezinformacije. Gre za zavajajoče ali netočne informacije, ki jih širijo posamezniki, organizacije in države. Njihov namen je, da posameznike zavedejo ali pa želijo z njimi manipulirati in vplivati na splošno javno mnenje.
K njihovemu širjenju je korenito doprinesla vse bolj razvijajoča se umetna inteligenca. O zlorabi sodobne tehnologije in orodij so v prvem poročilu nedavno opozorili pri podjetju OpenAI, kjer izdajajo jezikovni model umetne inteligence ChatGPT. Pri podjetju so poročali, da Rusija, Kitajska, Izrael in Iran njihova orodja uporabljajo za širjenje dezinformacij. Z njimi so ustvarjali in prevajali propagandne vsebine v različne jezike, ki so jih nato delili na družbenih omrežjih.
Namen dezinformacije je ustvariti zmedo, vzbuditi jezo, strah, škodovati ugledu posameznikov, organizacij ali institucij in držav. Širjenje zlonamernih informacij pride do izraza predvsem v kriznih razmerah, kakršna je bila denimo pandemija novega koronavirusa.
Takrat so raznovrstne novice povsem preplavile splet zaradi česar je bilo težko ločiti med lažjo in resnico. Eden izmed bolj bizarnih primerov tovrstnih novic v času širjenja okužb in razglasitve epidemije bolezni covid-19 marca 2020 je bila, da koronavirusno bolezen oziroma njene simptome v resnici povzroča takrat še razmeroma novo brezžično mobilno omrežje 5G, ki ga v nekaterih državah, na primer v Franciji, takrat sploh še niso zagnali.
V tem času pa mir in stabilnost v Evropi ogrožata predvsem vojna v Ukrajini in dogajanje v Gazi. Dezinformacije se pogosteje pojavljajo tudi v predvolilnem času, zaradi česar so različne institucije že ukrepale in se namenile to preprečiti.
"Akterji dezinformacije uporabljajo kot poskus vplivanja na politične procese. Predstavljajo grožnjo demokracijam, saj je njihov namen spodkopavati zaupanje v državne institucije in medije, s tem pa načeti zaupanje v demokracijo, saj ovirajo sposobnost ljudi, da bi se odločali na osnovi verodostojnih podatkov in informacij," svarijo na ministrstvu in Uradu vlade za komuniciranje.
Prepričani so, da se bodo pozitivni učinki kampanje poznali na boljši informiranosti javnosti in varovanju temeljne pravice do informiranosti in krepitvi odpornosti na dezinformacije. "Pozitivni učinki kampanje prispevajo k varovanju demokracije ter spodbujanju družbene kohezije in posledično h graditvi bolj vključujoče in strpne družbe," menijo avtorji kampanje.
Akterji, ki širijo dezinformacije, so lahko tako državni kot nedržavni, obojim pa je skupno, da so zanje informacije orodje ali celo orožje. "Še posebej, če se osredotočimo na to, kako so uporabili informacijske operacije skupaj z vojaškimi napadi na Ukrajino. To kaže, kako so informacijske operacije integrirane z njihovimi vojaškimi operacijami, diplomatskimi dejavnostmi in vsem ostalim. To je bistven del njihovega načina razmišljanja in delovanja," je o (državnih) akterjih, ki širijo dezinformacije, v vladnem GOVSI podkastu povedal vodja skupine za politiko, strategijo in globalna prednostna vprašanja v oddelku za strateško komuniciranje Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) Siim Kumpas.
Tako se dezinformacije ne bodo širile
Čeprav dezinformacij ne bomo mogli nikoli povsem omejiti, lahko veliko naredimo že s tem, da se zavedamo njihovega obstoja. Prav zavedanje je prvi korak k zaščiti. Dezinformacije delujejo na čustveni ravni, namen njihovega širjenja pa je vnašanje razdora v družbo in podpihovanje nezaupanja v vse in vsakogar. Širijo se hitreje, kot jih je mogoče zajeziti, zato je pomembno, da ne sodelujemo pri njihovem širjenju.
Pri prepoznavanju dezinformacij si lahko pomagamo z zelo preprostimi navodili, ki jih navajamo spodaj:
- Poznate medij (vir) informacije? Mu zaupate? Če ga ne poznate, ga preverite.
- Preverite avtorja. Ima novica podpisanega avtorja? Ga poznate? Ga lahko preverite s preprostim iskanjem na spletu?
- Kakšen je jezik novice? Slovnične in pravopisne napake, nelogični stavki – vse to je lahko znak, da je bila novica rezultat strojnega prevajanja.
- Preverite datum novice. Resni mediji ne (po)objavljajo novic s starimi datumi.
- Preverite fotografijo. Ima pripisanega avtorja?
- Preverite novico pri različnih virih. Redko se zgodi, da je novica objavljena le na enem mestu.
- Če gre za nenavadno vsebino, se vprašajte, ali gre morda za šalo. Razmislite tudi, ali vaša prepričanja vplivajo na vašo presojo.
dezurni@styria-media.si
Nisem prebral članka ker je ziher brezvezen
Nori, kaj vse ljudje privlečejo za lase....
Kaj bi radi povedali ?! ...Da je vse vzhodno laž in vse od von der Lajave in kolegov resnica ?!" …