Tistega nedeljskega jutra, 18. junija 2017, je trgovec v Trubarjevi ulici v Ljubljani poklical policiste, da je k njemu pritekel okrvavljen moški, ki da ga je v stanovanju nekdo napadel. Za pasom je imel nož. Na trgovčev poziv so prihiteli policisti, ki jim je takrat 20-letni Stefan Cakić pojasnil, da je prijatelj hotel seksati z njim, on pa ga je razkosal. Kot je pisalo v obtožnici, je 44-letnemu Gašperju Tiču zadal 17 vbodnih ran in obrambnih ureznin.

S taksijem v igralčevo stanovanje

Cakić in Tič sta se srečala v Box baru nasproti glavne avtobusne postaje. Ne prvič, pijansko noč sta skupaj preživela že okoli novega leta, Cakić je prijatelju v zahvalo napisal pesem, iz hvaležnosti, ker mu je veliko pomagal pri psihičnih težavah. Te so izvirale iz njegovega služenja v tujski legiji. Cakić je od tam leta 2016 dezertiral in takrat začel popivati ter nadaljevati z jemanjem kokaina, s katerim je začel že pri francoskih vojaških plačancih. Tič naj bi mu tudi pomagal spremeniti pogled na svet in kasneje na homoseksualnost, do katere je imel do tedaj odklonilen odnos. Nikoli ni bil sicer istospolno usmerjen, imel je tudi nekaj deklet.

V Box baru je sprva vsak sedel pri svoji družbi, potem pa sta za dlje časa skupaj odšla v toaletne prostore. Po vrnitvi naj bi igralec prijateljem vzhičeno dejal, da ga je Cakić prijel za intimni del telesa.

Druženje sta nadaljevala in se s taksijem odpeljala v Tičevo stanovanje. Kaj se je tam dogajalo, se je Cakić na sojenju spominjal le v slikah. Noč je namreč začel že v Cutty Sark Pubu, kjer je kupil četrt grama kokaina in ga tam tudi začel uživati.

Gol, z občutkom nemoči

"Zbudil sem se v nekem prostoru, gol in z občutkom nemoči, velike bolezni, mučenja, spolnega zlorabljanja. Imel sem občutek, da me je slekel in me spolno nadleguje... Tič je bil z nožem obrnjen proti meni," je Cakić pripovedoval preiskovalcem. Kaj naj bi Tič počel z nožem ali se mu skušal približati, se ni spomnil.

Naslednja slika v njegovem spominu je bila, da ga je poskušal Tič udariti s stolom, nato je spet izgubil spomin. Potem se je spomnil neke majhne sobice, v kateri je krvav na tleh ležal Tič, spet izgubil spomin in si ga povrnil, da je bil pod tušem ves krvav, z občutkom, da se je zgodilo nekaj strašnega.  Zagledal je sledove krvi, ki jim je sledil. Hotel je odpreti vrata, v spominu je imel glasove nekega zelo groznega dogajanja. Ker vrat ni mogel odpreti, je prosil prvega človeka, ki ga je srečal, naj pokliče policijo.

Na sojenju, ki so se ga občasno udeležili številni Tičevi igralski prijatelji, od Sebastjana Cavazze, Borisa Kobala, Ajde Smrekar, do Karin Komljanec in Lada Bizovičarja, je tožilka Tamara Gregorčič za Cakića predlagala 12-letno zaporno kazen, zaradi uboja v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti je dobil osem let in pol aresta.

Imenovana bo posebna komisija

Na kazen sta se pritožila tako tožilstvo kot obramba, Cakićev zagovornik je bil odvetnik Gorazd Fišer, višje tožilstvo pa jo je nazadnje oktobra 2018 zvišalo za leto in pol, na deset let zapora. Ker jo je dober del že prestal, je imel na Dobu proste izhode.

A očitno se ni iztrgal svojim psihičnim travmam, verjetno tudi občutku krivde. Minulo noč je dvignil roko nase. Neuradno naj bi se zadušil, z uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks) pa smo prejeli naslednji odgovor: "Potrjujemo, da se je v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni danes zgodil samomor obsojenca. Neposredno po dogodku so bile v skladu s pravilnikom o izvrševanju kazni zapora o dogodku obveščene vse pristojne institucije in oseba, ki jo obsojenec ob sprejemu prestajanja zaporne kazni v izjavi navede kot osebo, ki naj jo zavod obvesti v primeru njegove hospitalizacije ali smrti."

V nadaljevanju bo generalni direktor Ursiks mag. Bojan Majcen izmed delavcev generalnega urada imenoval tričlansko komisijo, ki bo ugotovila okoliščine smrti obsojenca in se bo skladno s pravilnikom opredelila tudi do pravilnosti ravnanja zavoda v zvezi z dogodkom.

Vseh smrti ni mogoče preprečiti

"Na ravni Ursiks je bila v letu 2004 uvedena strategija preprečevanja samomorov in samopoškodb, saj je zapor okolje s povečanim tveganjem za tovrstno vedenje. Po uvedbi strategije se je povprečni količnik samomorov bistveno zmanjšal, a žal se vseh primerov še vedno ne da preprečiti. Zaprte osebe namreč pogosto doživljajo občutke obupa, nemoči, osamljenosti in brezizhodnosti zaradi odvzema svobode, zato poskušamo to področje še posebej naslavljati. V skladu s strategijo se v zavodih oceni samomorilna ogroženost vsake na novo sprejete osebe. Zaprtim osebam v stiski nudijo pomoč zavodski delavci različnih profilov, ki zaprto osebo v kritičnih trenutkih poskušajo usmerjati k rešitvi problema. Strokovni delavci se na tem področju povezujejo tudi z zunanjimi strokovnjaki in se sistematično izobražujejo za prepoznavanje samomorilne ogroženosti," so še sporočili z Ursiksa. In dodali, da "v zadnjem primeru dokončanega samomora zaprta oseba v zavodu ni bila obravnavana kot samomorilno ogrožena, zaradi varstva osebnih podatkov pokojnika pa dodatnih podrobnosti o dogodku ne moremo podati".