Za reševanje javnih financ v času krize je bil maja 2012 sprejet zloglasni Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki je klestil porodniške, socialne transferje, nadomestila za primer brezposelnosti, prepovedoval zaposlovanje v javnem sektorju, ukinil 2. januar kot praznik in uvedel plačevanje za drugega otroka v vrtcu.

Večina teh ukrepov je ukinjenih, nazaj smo dobili celo praznik 2. januarja, medtem pa še vedno ostaja ukrep, ki starše več otrok lahko stane tudi več kot 1300 evrov na leto.

Zujf je določil, da morajo starši za drugega otroka plačati 30 odstotkov cene vrtca, prej je bil za drugega otroka vrtec zastonj. Starši, ki so v devetem dohodkovnem razredu, morajo tako zaradi Zujfa vsak mesec plačati 110 evrov vrtca za drugega otroka, starši v petek dohodkovnem razredu pa 50 evrov na mesec, kar na leto znese 600 oziroma več kot 1300 evrov (v 9. dohodkovnem razredu).

Gre za trajen ukrep, ampak ... 

Na ministrstvu za izobraževanje pojasnjujejo, da se je vsebina iz Zujfa prenesla v zakon o vrtcih in da gre torej za trajni ukrep.

Dodajajo sicer, da je v akcijskem načrtu ministrstva za izvedbo koalicijske pogodbe v mandatu 2018-2022 predvideno, da se zastavi program brezplačnega vrtca. "Do leta 2020 je predvidena priprava mednarodno primerjalne analize z vsemi potrebnimi izračuni, ki bodo šele omogočili pripravo ustreznih rešitev," pravijo na ministrstvu, ki ga vodi Jernej Pikalo.

A medtem ko pripravljajo študijo, zaradi trajnega uravnoteženja javnih financ skoraj 14 tisoč staršev poleg vrtca za prvega otroka plačuje tudi vrtec za drugega otroka.

Na ministrstvu za izobraževanje pravijo, da se sicer Zujf na področju vzgoje in izobraževanja ne uporablja več.

Vsi varčevalni ukrepi so bili odpravljeni tudi na področju družinske politike ter na področju socialne politike, v veljavi ostajata edino določbi, da se odločba centra za socialno delo odpošlje z navadno pošto in da v primeru odpovedi pravici ta za to obdobje ne more več uveljavljati (razen za socialno pomoč). Gre za 108. in 109. člen Zujfa, so nam pojasnili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. 

Začasna ukrepa sta postala trajna

Na področju urejanja trga dela sta bila dva začasna in dva trajna ukrepa, a sta tudi začasna (znižanje odmernega odstotka s 60 na 50 odstotkov osnove po 12 mesecih prejemanja nadomestila za brezposelnost in znižanje maksimalnega nadomestila s1050 na 892,50 evra) v dogovoru s socialnimi partnerji trajno vključena v zakon o urejanju trga dela.

Že v Zujfu predvidena trajna ukrepa pa sta bila ukinitev bolniškega staleža za prejemnike nadomestila za brezposelnost in znižanje prispevka za primer bolezni in poškodbe izven dela s 6,56 oziroma 6,36 na enotnih 5,96 odstotka.

Z Zujfom je bil ukinjen tudi dodatek k Zoisovi štipendiji na dohodek v družini štipendista. Ta ukinitev velja za štipendiste, ki so štipendijo prejeli pred 1. 1. 2014, nato pa ga je ukinil zakon o štipendiranju, saj gre za štipendijo, ki se podeljujejo za nadarjenost in ne na podlagi socialnega statusa, čemur so namenjene državne štipendije.

Varčevalni ukrepi pri štipendijah (delno zamrznjen zadnji dohodkovni razred) od začetka leta ne veljajo več.

Študenti lahko jedo eno uro dlje

Zujf je ukinil tudi možnost subvencionirane študentske prehrane v času študijskih počitnic od 15. julija do 15. avgusta. Ta omejitev je še v veljavi, prav tako časovna omejitev, da se lahko subvencionirani obroki nudijo le med 8. in 20. uro, s tem da je bila z zakonom za urejanje položaja študentov podaljšana do 21. ure.

Kar se študentov tiče, so v veljavi še členi 129 do 130 c, ki se nanašajo na študentsko delo, določajo pa višino dajatev od študentskega dela ter ustanavljajo proračunski sklad za štipendije.

Na področju vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja so v veljavi še trije ukrepi: ukinitev pravice do zdraviliškega zdravljenja, zvišanje starosti za uveljavitev pravic s 50 na 55 let in prehod na nov način izplačevanja.

2. januar, ki ga je Zujf ukinil kot dela prost dan, je bil po štirih letih znova dela prost leta 2017.

Redna delovna uspešnost se še slabo leto ne bo izplačevala

"Določbe od 164. člena do 181. člena ZUJF, ki so urejale ukrepe na področju delovnih razmerij, so bile prenesene v anekse (objavljene so v Uradnem listu RS številka 40/12) in veljajo še danes. Na podlagi dogovora med Vlado RS in reprezentativnimi sindikati, ki je bil sklenjen 3. 12. 2018 in objavljen v Uradnem listu RS, št. 80/18, je omejitev pri izplačilu redne delovne uspešnosti ostala in se do junija 2020 ne izplačuje, delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela pa se izplačuje do 30. 6. 2020, in sicer v enaki višini, kot se je izplačevala v letu 2018 (do 20%)," so še pojasnili na ministrstvu za izobraževanje.

"V zvezi z ureditvijo napredovanja javnih uslužbencev in funkcionarjev v višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv pojasnjujemo, da se ta ureditev spremeni tako, da od 1. 1. 2019 dalje javni uslužbenci in funkcionarji, ki napredujejo v višji plačni razred, v naziv oziroma v višji naziv, pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom 1. decembra leta, v katerem izpolnijo pogoje za napredovanje. Navedeno naj bi se uvedlo kot trajen (sistemski) ukrep," so še dodali.

janez.zalaznik@zurnal24.si