Po drugi strani so se ženske, ki so dobile placebo, začele vesti bolj nedružabno, če so mislile, da so dobile dejanski hormon, piše Science. Švicarski znanstveniki, ki so izvedli poskus, zato verjamejo, da imajo naša negativna prepričanja o hormonu močan vpliv na vedenje.

Skupina znanstvenikov je preučevala tezo, da je testosteron bolj povezan s pridobivanjem in ohranjanjem družbenega statusa, kar sicer lahko privede do agresije, a hormon sam po sebi za to ni kriv.

Daj, dam
V poskus je bilo zajetih 121 žensk, starih od 20 do 30 let, ki so morale igrati igro pravičnosti. Igralki A in B sta se morali sporazumeti o delitvi 10 frankov. A predlaga, B pa lahko zgolj sprejme ali zavrne. Če zavrne, nihče od njiju ne dobi nič. Za pošteno ponudbo so vzeli razdelitev na polovico. Ženskam so nato dali bodisi pravi testosteron bodisi placebo, a jim niso povedali, katerega.

Hormon pravičnosti
Ženske, ki so dobile testosteron, so v povprečju dajale višje ponudbe, kar raziskovalci razlagajo s tem, da zavrnitev ponudbe pomeni zavrnitev statusa ponudnika. Ker testosteron spodbuja ohranjanje statusa, so bile prostovoljke, ki so dobile hormon, bolj zaskrbljene glede svojega statusa in so zato dajale višje ponudbe.

Ko so prostovoljke odigrale, so jih raziskovalci vprašali, katero tableto so po njihovem mnenju dobile. Tiste, ki so menile, da so dobile hormon, čeprav ga niso, so dale pošteno ponudbo le v 10 odstotkih primerov. Sodelujoče v poskusu, ki so dobile hormon in so menile, da so dobile placebo, pa so dale pošteno ponudbo v kar 60 odstotkih primerov.

Ni povezave
Švedski ekonomist Niklas Zethraeus je že napadel izsledke poskusa, saj je tudi sam izvedel raziskavo na večjem vzorcu, a ni ugotovil povezave med hormoni in gospodarnim vedenjem. Švicarski znanstveniki kljub temu načrtujejo, da bodo lahko poskus kmalu izvedli še na moških.