Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) je pred stečajem. Brez zajetne državne finančne injekcije bo firma propadla, zaradi tega naj bi bojda brez ogrevanja ostalo okoli 35.000 prebivalcev Šaleške doline.

TEŠ in Premogovnik Velenje naj bi v prihodnjem letu pridelala med 150 in 200 milijoni evrov izgube. Približno takšen znesek naj bi država, prek interventnega zakona, vložila v že dlje časa problematično "termodivizijo" HSE in tako pokrila luknjo. 

Po besedah ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra to finančno breme ne bo padlo na pleča davkoplačevalcev, ampak bodo to pokrili z dobički ostalih slovenskih energetskih podjetij. Najbrž ste kdaj že slišali kaj podobenga, ne samo v energetskem, ampak tudi v kakšnem drugem sektorju. Ali temu verjamete? Če verjamete, ste najbrž bolj naivne sorte ...

Seveda bomo za vse skupaj plačali davkoplačevalci, tako ali drugače. Kako bodo lastniško prestrukturirali TEŠ in rudnik, da ne bosta več obremenjevala poslovanja HSE, niti ni pomembno. Treba bo dati denar iz proračuna ali drugih državnih podjetij in bomo torej na slabšem vsi prebivalci Slovenije. Neposredno ali posredno.

Nekateri bralci se najbrž še spominjate zgodbe iz leta 1999, ko so takrat parlamentarne stranke SDS, SKD (Slovenski krščanski demokrati, če ste morda pozabili) in SLS vložile zahtevo za vseslovenski referendum o gradnji tretjega bloka Termoelektrarne Trbovlje (TET 3). Ob dobro podprti kampanji PROTI je velik del Slovenije seveda rekel NE financiranju projekta. Zakaj bi Štajerci, Primorci, Gorenjci, Dolenjci, Prekmurci, Korošci in drugi dajali denar nekim Zasavcem, da bi ti lahko še naprej nadaljevali s svojo umazano industrijo. Škoda denarja za termoelektrarne, to je stvar preteklosti, tega pa že ne bomo podpirali ...

• Najvišja slovenska zgradba bo spet oživela

Tisti, ki so vsaj malo poznali situacijo, so dobro vedeli, kaj zavrnitev TET 3 pomeni za zasavsko energetiko in nasploh za zasavsko gospodarstvo. Pustimo ob strani, da je ta regija, ko je desetletja energetsko napajala Slovenijo in tudi druge dele bivše Jugoslavije, plačala svojevrsten davek z degradiranim površjem, onesnaženostjo, povečanim številom akutnih obolenj in kroničnih bolezni ... Sklic referenduma o TET 3 je "de facto" pomenil ekonomsko bombo s posledicami, ki še danes pestijo najmanjšo slovensko statistično regijo. S skladbo in videospotom TETovirani 3 so to dobro ponazorili člani glasbene skupine Orlek.

Sklic referenduma je dolgoročno pomenil tudi pojav zanimivih anomalij. Med te lahko štejemo dejstvo, da so v Trbovljah zneski na položnicah za ogrevanje danes med najvišjimi v Sloveniji. V zadnjih tednih pa se o tem, kdo in za koliko jih bo pozimi ogreval, sprašujejo v Šaleški dolini.

Ko so pred zdaj že več kot desetletjem zagnali projekt TEŠ 6, je bilo sprva govora o referendumu. Pozivi k temu so prišli od političnih akterjev in civilne družbe. A očitno iz ne dovolj vplivnih krogov, ker referenduma ni bilo. Če bi bil, šestega bloka šoštanjske termoelektrarne ne bi bilo.

Centri moči slovenske desne, leve in srednje politične opcije so se leta 2011 poenotili in, ne da bi vprašali ljudstvo, zagnali projekt TEŠ 6, ki je prinesel milijone izbranim dobaviteljem, gradbincem, prevoznikom in manjšim podjetjem, ki so tako ali drugače sodelovala v projektu ali pa služila s povezanimi posli. Pomenil je tudi vsaj nekajletno zavezo države v šaleško energetiko, ohranitev delovnih mest in lagodnih vodstvenih položajev. Pa posledično tudi dostop do državnega denarja, ki je bil v obliki sponzorskih, donatorskih in "investicijskih" sredstev razdeljen med lokalna društva, seveda večinoma med tista, ki so jih vodili z energetskimi šefi povezani ljudje. Dostop do državne malhe je bil za nekaj let zagotovljen, v vmesnem času pa bodo, kot so najbrž menili, že uredili tisti "zeleni" ali "pravični" prehod, kjer bodo spet na voljo milijoni, tokrat iz Bruslja.

• Priprave na počasno smrt za regijo ključne ustanove?

Foto: TEŠ TEŠ Termoelektrarna Šoštanj A zdaj se zapleta. Država bo torej v letu 2025 namenila cca. 200 milijonov za "termodivizijo" HSE in jo nato prestrukturirala, da bo lahko še naprej ogrevala okoli 35.000 prebivalcev Šaleške doline. Teh je sicer manj kot prebivalcev občin zasavskih trojčkov (Zagorje, Trbovlje, Hrastnik), v primerjavi z zasavsko statistično regijo, v katero je vključena še litijska občina, pa občutno manj.

In samo za primerjavo: 15 milijard tolarjev, ki bi jih morali leta 1999 vložiti v TET 3, bi danes, prilagojeno z inflacijo, zneslo nekje med 90 in 100 milijonov evrov. Zneski okrog TEŠ 6 so krepko presegli milijardo evrov, in to pred več kot desetletjem.

Interventni zakon, prestrukturiranje, državna pomoč, subvencije ... Različni nazivi za črpanje državnih milijonov. Če lahko ljudstvo odloča o tem, ali bomo milijone vložili v Zasavje, lahko tudi o tem, ali bomo milijone ali celo milijarde v Šaleško dolino.

Zakaj leta 2011 nismo šli na referendum? In zakaj zdaj ne gremo na referendum? Ob izkazovanju volje ljudstva o JEK 2 bi to vprašanje tematsko ustrezno dopolnilo referendumski listič. Zakaj ne bi spet cela Slovenija odločala o delno lokalni temi? Saj bo treba tudi za Šaleško dolino odriniti naše evre.

dezurni@styria-media.si