Socialne delavce je strah, da jih bo nova socialna zakonodaja tepla. Dobesedno. Na skupnosti centrov za socialno delo (CSD) namreč ugotavljajo, da si ljudje po navadi napačno predstavljajo, da so CSD odgovorni za sprejeto zakonodajo in je od njih odvisno, kakšno višino socialne pomoči bodo prejeli.

In katere bi lahko bile potencialne točke v novi zakonodaji, ki bi “stare” upravičence lahko privedle do vrelišča ali vsaj do segrevanja? Prvič. Država bo po robinhoodsko pomoč vzela nekaterim, da jo bo dala tistim, ki jo bojda bolj potrebujejo. Drugič. Prejemnikom trajne denarne socialne pomoči se bo država z zaznambo v zemljiški knjigi “usedla” na nepremičnino, če jo imajo. Tako bo zavarovala svoje poplačilo v zapuščinskem postopku. Tretjič. Odpadle bodo vse fiktivne samohranilke. Avtomatično se bo predpostavljalo, da živijo v zunajzakonski skupnosti, razen če bodo same dokazale 
drugače.

Osip. Predvsem bodo iz igre izpadli profesionalni nabiralci državnega denarja. Če so bili sposobni lagati socialnim delavcem o svojem statusu in premoženju, kdo ve, ali niso za svoj cilj sposobni storiti še česa hujšega. Zato ne bo odveč, če ministrstvo izda tudi kakšna varnostna navodila za izvajalce svojih idej (za kar CSD prosijo že dlje časa) in centre opremi vsaj z detektorji kovin. Če bo že komu prekipelo, je navsezadnje vendarle bolje, da jih kdo skupi (zgolj) z golimi rokami.