Foto: Saša Despot Sergeja Hadner Hvala Če smo lani še lahko razumeli, da odločevalci niso vedeli, kako v koronakrizi, v katero smo takrat komaj zakorakali, varno izvesti maturo, pa je leto dni po tem zmeda, ki zdaj vlada okoli mature, izraz popolne nesposobnosti.

Celotna generacija maturantov je v času, ko naj bi se v miru pripravljala na izpite, v popolni negotovosti. Slabe tri tedne pred začetkom mature ne vedo, kdaj se bo začela in kako bo potekala. In še, kako se naj odločijo glede cepljenja in kaj jih čaka, če se zani ne odločijo. 

Sporočila odločevalcev so nejasna in zmedena in kažejo na nekoordinacijo, nesodelovanje in nesposobnost. Na ministrstvu za zdravje pravijo, da bodo izpiti potekali konec maja, na ministrstvu za izobraževanje, da izpitni roki ostajajo, kot so zastavljeni. Medtem še vedno ostaja odprto vprašanje, kako bo z maturanti, ki bi morali biti v času pisanja mature v karanteni.

Kljub nasprotovanju stroke je vlada manj kot tri tedne pred začetkom mature dijakom ponudila prednostno cepljenje. Ironično je ob tem slišati sporočilo vlade, da jim to ponujajo zato, da se bodo na maturo čim bolj neobremenjeno pripravljali. Še v isti sapi dodajajo, naj se na cepljenje prijavijo že danes ali jutri. Seveda se mudi, nekaj tednov traja, da telo po cepljenju razvije imunost. Bi si pa maturanti zaslužili vsaj to, da imajo dan, dva ali tri na razpolago za razmislek.

Stroka medtem opozarja, da je treba najprej cepiti starejše, bolnike s kroničnimi boleznimi, tiste pri katerih je pričakovati težak potek bolezni. Strategije cepljenja se spreminjajo iz tedna v teden, zdravniki več ne vedo, kdo je tisti, ki je v tem trenutku najbolj upravičen do cepljenja. Odstotek obolelih, ki potrebuje bolnišnično oskrbo, je večji kot kdajkoli, bolnišnice se polnijo, pošiljajo posnetke in opozarjajo, da se pri njih dogaja Bergamo.  

Teorije zarot se pišejo same. Res nisem ena tistih, ki bi verjela vanje, a po tem, ko predstavniki vlade ne znajo utemeljiti niti enega pametnega razloga, zakaj bi dijake cepili prednostno, res ne vem, kaj si naj mislim. Po tem, ko člani strokovne skupine za cepljenje javno povedo, da so tej odločitvi nasprotovali, ko voda strokovne skupine Bojana Beovič poudari, da je to popolnoma politična odločitev in ko državna sekretarka kljub večkrat zastavljenemu vprašanju noče povedati, kdo je avtor te ideje, je jasno, da stroka in vlada ne govorita istega jezika, oziroma, da sta vedno bolj na različnih bregovih. Predsednik vlade Janez Janša, spet na twitterju, stroko daje v nič in ji očita, da ustvarja zmedo. 

Ja, teorije zarote se, potem, ko se stroka obrne proti vladi, pišejo same. Bi lahko bila vlada tako naivna, da računa na visok interes dijakov, ki bo dvignil delež precepljenih. Po tem, ko smo še nedavno poslušali, kako bo junija, julija, torej čez dober mesec ali dva, precepljenih 60 odstotkov prebivalcev, smo zdaj pri 6,5 odstotka precepljenih z obema odmerkoma, z enim odmerkom je cepljenih okoli 15 odstotkov ljudi.  

Ali bi se radi znebili AstraZenece, ki zaradi zavračanja ljudi, klicanih na cepljenje, ostaja v skladiščih? Kakšen odpor do cepljenja je vlada, v sicer že tako proticepilskem vzdušju, povzročila z nenehnimi menjavami strategij cepljenja? Najprej smo z AstraZeneco cepili stare, potem mlade, potem sploh nobenega, zdaj vse.  

Kaj je pravi argument za cepljenje dijakov, ki so skupina, ki je, če zboli za covidom, najmanj ogrožena? Kaj je pravi argument, da se 18-letniku cepijo istočasno kot 60-letniki? In kaj je pravi razlog, da na ministrstvu za izobraževanje v letu dni niso našli rešitve za tiste dijake, ki bi bili v karanteni, čeprav so rešitve precej preproste? Veliko odgovorov se ponuja, vsi pa vodijo stran od zaupanja. In če kdo misli, da je videl že vse, da nove spodletele poteze vlade ne bo več, se moti.