Predloga, ki bosta romala v državni zbor, namreč še vedno ne urejata vprašanja koncentracije in nepreglednega lastništva, neučinkovitega nadzora in zagotavljanja ustreznih mehanizmov zaščite javnega interesa. Predloga se z dnevnim in revijalnim tiskom ne ukvarjata in prav tisk je tisto področje, ki je v zadnjem času v najbolj neugodnem položaju.

Začelo se je že v 90. letih

Prepričana sta, da je zgodovina sprejemanja in spreminjanja medijske zakonodaje vse od začetka 90. let pripeljala do sedanjega katastrofalnega stanja. Opozarjata na propadanje in oteženo delovanje medijskih podjetij, ki so posledica nenormalnega medijskega trga in diktiranja državnih bank, katero medijsko podjetje bo preživelo.

"Posledice teh slabo premišljenih ali pa klientelističnih zakonskih določil so med drugim neomejena koncentracija televizijskega trga v Sloveniji, nenormalna porazdelitev oglaševalskega kolača, v katerem si televizija vzame več kot 70 odstotkov vsega trga (za primerjavo, v Italiji si televizija izbori okrog 35 odstotkov oglaševalskega kolača) in s tem nenormalni pogoji za delovanje vseh ostalih medijev v Sloveniji, torej radijskih, spletnih, časopisnih, revijalnih in drugih," opisujeta položaj.

"Smo verjetno edina država v Evropi, kjer so interesi komercialnih medijev postali enaki interesom javnega RTV – ali vsaj kjer tako razmišlja in deluje vodstvo javne RTV," pravita. Takšno situacijo je omogočila neposredna ali posredna politična podpora.

Kdaj bodo odgovarjale uprave bank?

Izpostavljata tudi politično motivirane prevzeme medijev, nepregledno trgovanje z lastniškimi deleži in pridobivanje ugodnih posojil s strani državnih bank izključno za izčrpavanje denarja iz dobro stoječih medijev. "Dva nacionalna dnevna časopisa, ki jih njihov prezadolženi lastnik Pivovarna Laško poskuša prodati, sta danes vredna manj kot desetino vsote, ki so jo za njihov nakup plačali takratni vodilni. Kam je šel ta denar, kdo je odobril posojilo in pod kakšnimi pogoji, so vprašanja, na katera bi morali javnosti podati odgovor predsedniki uprav dveh državnih bank – NLB in NKBM," menita. Uprave bank bi morale podati odgovore tudi v primeru trideset milijonskih kreditov Mateju Raščanu, ki je potopil Delo Revije.

Državni zbor naj ukrepa

Opozarjata, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o medijih ponuja zgolj delne rešitve za določen segment. Kot ocenjujeta, je naloga državnega zbora, da sprejema tehtne in celostne zakone, ki ponujajo tehtne in celostne rešitve. "Državni zbor zato pozivava, naj preneha s to prakso; naj končno upošteva celoto slovenskih medijev in ustvari normalne in enakopravne pogoje za njihovo delovanje, tako dnevnega tiska, radia in revij kot interneta in televizije; ter naj s tem prepreči pogoje, ki so pripeljali do sistematičnega lastninskega zlorabljanja medijev, neučinkovitosti regulacijskih organov, preprodajanja frekvenc kot javnega dobrega, nenormalnih koncentracij in drugega okoriščanja ter oškodovanja, ki se je zaradi takšnega pisanja in izvajanja zakonov dogajalo minulih dvajset let."

Prepričana sta, da za mnoge medije ni prepozno. Če pa državni zbor tega le ne bo storil, bo prepozno za kesanje. "Državni zbor pozivava, naj upošteva celoto slovenskih medijev in ustvari normalne in enakopravne pogoje za njihovo delovanje," skleneta.