Kar 13 odstotkov oziroma 336 javnih govorilnic od 2.560 delujočih ni ustvarilo nobenega prometa, ugotavlja agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) v analizi, ki jo je naredila v obdobju med aprilom in decembrom 2013.
Za skoraj polovico namreč velja, da so uporabniki v zadnjih devetih mesecih leta 2013 na njih ustvarili vsega do pet evrov prometa. Aktualni podatki so glede na trende gotovo še nižji.
Stroške vzdrževanja telefonskih govorilnic v celoti krije Telekom, povprečni letni strošek vzdrževanja posamezne govorilnice pa po njihovih navedbah znaša okoli 130 evrov.
Največ se govorilnice uporablja v zaporih
V Telekomu poudarjajo, da vsega 94 telefonskih govorilnic (3,6 odstotka vseh) ustvari štiri petine vsega prometa. Vseh 94 se nahaja v zaporih ali psihiatričnih ustanovah. "Najmanj se praviloma uporabljajo govorilnice v manjših zaselkih in vaseh," še pojasnjujejo.
V zadnjih desetih letih se je njihovo število zmanjšalo za okoli 1.300.
Obstoječe telefonske govorilnice, ki so večinoma stare vsaj 15 let, niso primerne za nadgradnjo ali predelavo, ugotavljajo in poudarjajo, da zanje ne bodo mogli skrbeti več kot še štiri leta.
Za Akosovo analizo so povedali, da dobavitelji opreme klasičnih govorilnic sploh ne ponujajo več, zamenjava z novimi ob isti storitvi potem takem ni smiselna.
Tudi zato je regulator Telekomu dovolil, da število telefonskih govorilnic v naslednjih postopoma zmanjša. Do leta 2018 jih mora delovati vsaj še 820, do leta 2019 pa okoli 600.
Zaloge imajo še za tri leta
Podobno velja za telekartice. Na Telekomu trdijo, da jim jih dobavitelji od junija dalje ne dobavljajo več, ker se je proizvodnja čipov ustavila. Kartic drugih dobaviteljev na teh govorilnicah ni mogoče uporabljati, predelava naprav pa se ne izplača.
Ob sedanjih trendih bo Telekomova zaloga kartic zadoščala še za tri leta.
S Telekoma so nam sicer sporočili, da preučujejo tehnične možnosti, kako bi omenjene storitve nadomestili z drugimi komunikacijskimi storitvami, a podrobnosti in stroškov v zvezi s tem razkrivajo.
Univerzalna storitev je sicer določena kot najmanjši nabor storitev določene kakovosti, ki mora biti dostopen vsem uporabnikom po dostopni ceni ne glede na njihovo geografsko lego. V ta nabor denimo sodita tudi telefonski imenih in priključitev na telefonsko omrežje.
"Izjemno majhen interes in potrebo po javnih telefonskih govorilnicah lahko pripišemo visoki razširjenosti uporabe mobilne telefonije s penetracijo skoraj 11 odstotkov in pokritostjo prebivalstva z mobilnim signalom preko 99 odstotkov ter cenovno dostopnostjo mobilnih storitev," poudarjajo v Akosu.
david.jug@zurnal24.si
Glejte da boste kkšno govorilnico pustil na ogled prihodnjim rodovom. Pustite jo v delovanju da bo lahko še čisto iz …
Ker zbiramo kartice, upam, da bodo še dolgo v veljavi.