Raziskava Ponastavitev normalnosti: opredelitev nove dobe dela, ki jo je objavila skupina Adecco, kaže na precejšnjo spremembo stvarnosti in želja. Zaposleni želijo v večji meri delati na daljavo, hibridno delo ne zmanjšuje produktivnosti, izkazana je potreba po krajšem delovnem tednu, dober vodja pa bo moral zaupati zaposlenim.

Zaposleni želijo 53 odstotkov časa delati na daljavo, 47 odstotkov časa pa v pisarni. Takšnih, ki imajo doma vso potrebno opremo za delo, je na globalni ravni 71 odstotkov. Nelagodje ob vračanju na delo v pisarno pa jih občuti 42 odstotkov, so sporočili iz slovenske zaposlovalne agencije Adecco.

Ob tem pa si po njihovih navedbah 72 odstotkov vprašanih želi skrajšati dolžino delovnega tedna, saj menijo, da lahko delo opravijo v manj kot 40 urah.

Večina vprašanih želi več časa delati na daljavo, prav tako večina je prepričanih, da bi morali skrajšati dolžino delovnega tedna.

Podjetja in vodje morajo, tako v Adeccu, glede na navedene podatke najti ravnovesje med delom na daljavo in pisarniškim delom ter se sprijazniti z dejstvom, da ni idealne rešitve, ki bi ustrezala vsem. "Prav zato je treba vsakega sodelavca obravnavati individualno in poiskati personalizirano rešitev, ki prinaša zadovoljstvo na obeh straneh," so poudarili.

Zaposleni želijo delati pametneje in ne dalj časa, ohranjanje fleksibilnosti in avtonomije v delovnem procesu pa jim predstavlja svobodo in zagotovilo, da se lahko razvijajo znotraj podjetja, so tudi izpostavili in dodali, da morajo podjetja razviti kulturo zaupanja.

"Vodje v podjetjih morajo znati spodbujati dobro kulturo in ohranjati timsko delo. Zaupati morajo zaposlenim, da bo delo dobro opravljeno, izražati empatijo ter poskrbeti za varno psihološko okolje," so še zapisali.

V raziskavo, ki je potekala med 13. majem in 4. junijem, je bilo vključenih 25 držav, tudi Slovenija. Anketiranih je bilo 14.800 ljudi, ki delajo v pisarni, starih med 18 in 60 let, zaposlenih za vsaj 20 ur tedensko.

dezurni@styria-media.si