"Pet tehnologij bo v prihodnjih petih letih spremenilo svet. Prihaja doba tako imenovanih kognitivnih sistemov, ki bodo združevali različne tehnologije. Izpopolnjene bodo tehnologije zaslonov na dotik, ki bodo sposobne prepoznati vibracije in pritisk na površino, prepoznati na primer dotik svile, pa tehnologije za analizo fotografij oziroma videa, ki bodo omogočale računalniško prepoznavanje predmetov, razvite bodo tehnologije, povezane s prepoznavo in analizo zvoka, okusa in vonja. Računalnik bo iz joka dojenčka na primer lahko presodil, ali potrebuje hrano ali novo plenico in vonja sape pa razbral vašo bolezen," tako je na forumu IBM v Portorožu pred dnevi napovedal Kerri Holley, eden glavnih raziskovalcev omenjene korporacije.
Američan je sicer avtor knjižnih uspešnic, računalniški arhitekt, izumitelj, v Portorožu pa je predstavil tudi superračunalniški sistem IBM Watson, tokrat v vlogi svetovalca za finance in bančništvo. Ali je res mogoče, da se v petih letih tako napreduje in svet tako spremeni? Ali bodo te naprave, opremljene z množico senzorjev, dostopne širši javnosti, smo vprašali Miša Alkalaja z Inštituta Jožef Stefan.
Bomo sploh sprejeli napredek?
"Eno je, kaj je tehnološko mogoče. Nekaj povsem drugega pa je, kaj je komercialno zanimivo, in kaj dejansko preide v vsesplošno uporabo. Spomniva se, na primer, videotelefonije. Že desetletja jo napovedujejo, da bo "zdaj-zdaj", pilotske naprave so bile že mnogokrat predstavljene, in dejansko jo imava: na računalniku je kamera in mikrofon, sedajle bi se lahko pogovarjala "v živo"; in večina sodobnih mobilnih telefonov tudi ima to funkcijo. Ampak, koliko ljudi jo uporablja? Zase in svoje znance lahko rečem, da smo možnost preizkusili in potem nanjo pozabili. Nekako ni zanimiva. Zakaj, je najbrž bolj vprašanje za psihologe ali sociologe - ampak dejstvo je dovolj, da videotelefonija ni komercialno zanimiva, niti toliko, da bi jo na primer prodajalci računalnikov poudarjali kot prednost," odgovarja Alkalaj.
Ob vseh že dostopnih komunikacijskih možnostih ostajajo, poudarja sogovornik, najbolj priljubljene tehnološko enostavne, skoraj vulgarne metode: že več desetletij stara e-pošta, Twitter, Facebook ... "Zato velja tako tudi gledati na ideje Kerrija Holleya in podobnih techno-gurujev: ni vprašanje, ali je vse, kar napovedujejo, tehnološko možno (seveda je) - vprašanje je, ali bo ljudem zanimivo, ali se jih bo dalo prepričati, da kupijo napravo s takimi dodatnimi funkcijami," dodaja.
Žvižgač bo vplival na prihodnost
"Če bi moral ugibati bodočnost (stavil pa na svoje predikcije ne bi), bi rekel, da bo na bodočo popularnost komunikacijskih tehnologij vplivala (tudi) afera Snowden. Saj dejstvo, da NSA prisluškuje po vsem svetu, ni nič posebno novega in meni zveni svetohlinko zgražanje politikov, ki bi to morali vendar že vedeti, sam sem o tej temi pisal že leta 2000. Ampak, sedaj je zadeva medijsko odmevna in po mojem občutku bo povzročila odziv, namreč, da se bomo vedno bolj izogibali napravam, ki bi "preveč vedele" o nas. Recimo, premislite: ali si res želite v računalniku ali mobilnem telefonu SW, ki bo sposoben prepoznavati vaš glas - če se ob tem zavedate, da bo izračunani "glasovni profil" odpotoval v baze obveščevalnih agencij, ki bodo potem lahko KJERKOLI prepoznale vaš glas? Ali res želite imeti napravo, ki bo znala "iz vonja naše sape prepoznati našo bolezen" - a tudi čustveno stanje, kaj in kdaj smo nazadnje jedli, pri komu smo bili na obisku,… - in bo vse to sporočala NSA? Ali, recimo, v avtu sedaj že evropsko uzakonjeni eCall, če veste, da je mogoče sledilec vključiti tudi brez vednosti voznika? In seveda, moramo se zavedati, da bodo vse te nove "tehnološke ugodnosti" zares sporočale podatke v obveščevalne mreže - zato NSA že gradi gromozanski center za shranjevanje podatkov - temu se preprosto ne moremo izogniti, če kupimo napravo (neizogibno) velikega globalnega proizvajalca, ki je dolžan ustreči obveščevalni službi svoje države," pravi Alkalaj.
Računalnik namesto bančnika?
Kerri Holley tudi pravi, da prihaja svet tako imenovanih kognitivnih sistemov, ki bodo združevali različne tehnologije, med drugim pa je v Portorožu predstavil tudi superračunalniški sistem IBM Watson, tokrat v vlogi svetovalca za bančništvo in finance.
Ali torej prihaja čas, ko bo torej računalnik opravil vse, in na primer bančni uslužbenci sploh ne bodo več potrebni? Lahko na primer NLB kar zapre svoja vrata, napačne bančne odločitve glede dodeljevanja kreditov pa po tej analogiji sploh ne bodo več mogoče in bomo davkoplačevalci prihranili sanacijske milijarde?
"Dejansko ne gre za kognitivne sisteme v smislu psihologije/umetne inteligence, ampak za kompleksne algoritme za rudarjenje podatkov, klasično pregledovanje, izračunavanje statistik … vse to že obstaja in, recimo, velike finančne kompanije danes na primer trgovanje z vrednostnimi papirji prepuščajo odločitvam takih sistemov. Za to potrebujemo veliko pomnilnika in procesorskih zmogljivosti, ampak to že danes ni problem, zmogljivosti računalniških komponent pa še vedno rastejo po Moorovem zakonu. Seveda, če bi NLB pri dodeljevanju kreditov take algoritme uporabljala (in lahko bi jih že), ne bi izdajala slabih kreditov - ampak, kako bi pa potem politika lahko vplivala na NLB," je še komentiral strokovnjak.