Slovenska vlada se je z radikalnimi ukrepi lotila omejevanja nenadzorovanega širjenja okužbe s COVID-19, kar bo v prihajajočih dneh, tednih ali celo mesecih močno zaznamovalo življenje slovenskih državljanov.

Omejitev gibanja, zbiranja in druženja bo imela precejšnje psihološke in nenazadnje tudi ekonomske posledice, prebivalci pa se na krizne ukrepe odzivajo na različne načine.

Strah pred trajanjem epidemije

Po raziskavi Mediane za časnik Delo se Slovenci bolj kot okužbe z novim virusom bojijo, kdaj se bo epidemija končala.

Na vprašanje, ali dosledno upoštevajo priporočila vladnih institucij, je pritrdilno odgovorilo dobre tri četrtine vprašanih.

V anketi je sodelovalo 536 ljudi, potekala pa je 17. in 18. marca, torej še pred spejetjem odloka o začasni prepovedi gibanja in zbiranju ljudi na javnih površinah.

Takrat je bilo v ospredju priporočilo, naj se ljudje raje zdržujejo doma, česar se je držalo kar 96 odstotkov najbolj rizičnih državljanov, starejših od 65 let. 

Večina za ukrepe, nekateri še vedno proti

Med vprašanimi prevladuje konsenz, da vladni ukrepi za zajezitev širitve niso prestrogi, več kot polovica ljudi (58%) pa je mnenja, da bi morali biti še strožji. Dve petini vprašanih sta ukrepe ocenili za primerne, le 2,5 odstotka vprašanih pa meni, da so prestrogi.

Skupno 2,6 odstotka vprašanih je povedalo, da priporočil pristojnih ne upošteva, ker se jim zdijo pretirana. V starostni skupini od 55 do 64 let je približno sedem odstotkov takšnih, ki nasprotujejo omejitvam prostega gibanja.

Ogromno ljudi še vedno hodi na delo

Zaradi širjenja epidemije se je v teh dneh uveljavil tudi trend dela od doma, kjer službene obveznosti lahko opravlja 28,5 odstotka ljudi. Dobra polovica zaposlenih (55%) ne more delati od doma, ker jim narava dela tega ne dopušča, dobrim 14 odstotkom pa delodajalec te možnosti ni ponudil.

Med ljudmi je nabolj razširjen strah, kdaj se bo epidemija končala, na drugem mestu je strah pred okužbo.

Občutek nemoči, izguba dohodka/službe

Približno tretjini sodelujočih največji izziv predstavlja občutek nemoči, manj kot četrtina pa najbolj trpi zaradi omejitev združevanja. Skoraj petina vprašanih je zaskrbljenih zaradi izgube dohodka, dobrih šest odstotkov pa se boji izgube službe.

Strah pred okužbo je večji pri ljudeh z osnovnošolsko izobrazbo ter pri starostni skupini od 55 do 64 let. Najbolj zaprte se počutijo mlajši (18-24 let), občutek nemoči pa je bolj prisoten pri ženskah.

Strah pred izgubo dohodka najbolj občutijo zaposleni.