Pod dopis, ki so ga medijem posredovali iz Trgovinske zbornice Slovenije, so podpisani še Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.

Kot so zapisali, so se na Goloba že večkrat obrnili s prošnjo za posebno pozornost glede aktualne problematike, povezane z visokimi cenami električne energije. "Glede na vse opravljene razprave v zadnjih mesecih in pozive podjetij je bila z naše strani oblikovana že vrsta predlogov glede rešitev za ohranitev nujno potrebne gospodarske aktivnosti, zagotavljanje konkurenčnosti in delovnih mest v gospodarstvu, kar je ključnega pomena tudi za prihodnost naše države," so navedli.

Na podlagi razprave na petkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta so oblikovali skupno stališče, da modela pomoči podjetjem, kot izhaja iz predstavljenega predloga zakona o pomoči za gospodarstvo za omilitev posledic energetske krize, ne podpirajo.

"Uredba o določitvi mehanizma oblikovanja cene električne energije za velike poslovne odjemalce, ki je bila sprejeta 29. novembra in začela veljati 30. novembra, žal ni dosegla svojega namena. Cene električne energije, ki jo dobavitelji ponujajo poslovnim odjemalcem, so še vedno bistveno višje, kot je bilo izračunano v modelih, ki so predstavljali osnovo za oblikovanje vrst pomoči," so navedli.

Hkrati so po njihovih besedah tudi višje, kot jih dosegajo konkurenti slovenskih podjetij v tujini. "Tistim podjetjem, ki imajo že opravljene delne zakupe oziroma imajo krovne pogodbe, pa ponudniki ponudbe po uredbi ne želijo posredovati," so opozorili.

Predlagajo, da naj vlada malim in srednje velikim podjetjem zagotovi pomoč v skladu s smernicami Evropske komisije v delu, ki se nanašajo na tako imenovano cenovno zavoro do 180 evrov na megavatno uro. Za energetsko intenzivna in vsa druga podjetja, ki zaradi visokih vstopnih kriterijev posebne pomoči ne bodo mogla koristiti, pa naj vlada zagotovi posebno pomoč zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti.

"To pomoč naj vlada čim prej prijavi Evropski komisiji. Prijava bo zaradi pričakovanih težkih pogajanj z Evropsko komisijo zahtevala sodelovanje najvišjega vrha slovenske vlade," so še zapisali v dopisu, ki so ga naslovili tudi na gospodarskega ministra Matjaža Hana, infrastrukturnega ministra Bojana Kumra in finančnega ministra Klemena Boštjančiča.