Da bi interpelacija uspela, bi jo morala podpreti večina od 90 poslancev. A je bilo pravzaprav že pred začetkom razprave jasno, da bodo poslanci koalicijskih strank SMC, DeSUS in SD podprli ministra Erjavca, za katerega razrešitev so glasovali le poslanci NSi in SDS. Poslanci ZL ga sicer niso podprli, a tudi niso podprli interpelacije in so se vzdržali. Glasovanja ob 1.25 se je sicer udeležilo 75 poslancev.
Predlagatelji so ministru v interpelaciji očitali, da vodi "improvizirano, nedosledno, nejasno, nenačelno, neodločno, nerazumljivo in statično zunanjo politiko". "Ne želimo si zunanje politike Karla Erjavca, želimo si zunanje politike Slovenije," je v predstavitvi, ki se je začela v sredo, dejal predsednik zunanjepolitičnega odbora DZ Jožef Horvat (NSi).
Andrej Šircelj (SDS) je kot sopredlagatelj menil, da je Slovenija z zunanjo politiko Erjavca postala preveč šibka, neambiciozna in v škodo Slovenije. Očital mu je tudi, da Slovenija namenja premalo sredstev za varnost, medtem ko se v soseščini krepijo konflikti.
Tako Horvat kot Šircelj sta menila, da bi moral Erjavec nositi objektivno odgovornost zaradi, kot je dejal Šircelj, "arbitražnega fiaska in prisluškovalne afere", zaradi katere Hrvaška ne bo upoštevala odločitve arbitražnega sodišča o meji, če bo do nje prišlo.
Erjavcu sta očitala vrsto nepremišljenih izjav, ki da so škodile arbitražnemu postopku in spomnila, da je arbitražno sodišče Erjavcu 5. maja lani izreklo celo opomin zaradi njegovih besed.
"Erjavec namerno sabotiral arbitražo"
V NSi so tudi namigovali, da je Erjavec namerno sabotiral arbitražo v korist Hrvaške. Matej Tonin je napovedoval tudi zaupne dokaze, ki naj bi to potrjevali. Poslanci so jih pregledali na zaprtem delu seje ob koncu razprave, a spremembe odločitve na koncu niso prinesli. Horvat je le dejal, da "zdaj ve", da je bila v arbitražni aferi največja žrtev zdaj bivša slovenska agentka Simona Drenik, ki so ji skupaj z zdaj prav tako bivšim slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem prisluškovali.
Erjavec pa je v zvezi s tem pojasnil, da so mu na zaprtem delu seje očitali, da ni poskrbel za varnost komunikacije med Sekolcem in Drenikovo. Ker je takšna komunikacija prepovedana, tudi ni bila vzpostavljena varna povezava, je dejal. So pa imeli varne telefonske in komunikacijske kanale med agentko, projektno skupino in odvetniško skupino, je dodal minister v zvezi s temi očitki.
Pri tem so mu očitali tudi, da je Slovenija morala poplačati tudi neprenesene vloge varčevalcev Ljubljanske banke (LB) na Hrvaškem in v BiH, pa tudi da je izgubila arbitražo v zvezi z nuklearko v Krškem.
"Še malo, pa bi bil odgovoren za klimatske spremembe"
Erjavec je vse tovrstne očitke zavračal in dejal, da je v odnosih s Hrvaško vseskozi ščitil slovenske interese. "Še malo, pa bi bil odgovoren za klimatske spremembe," je dejal v sklepnem nagovoru poslancem. "Zakaj vprašanji LB in meje nista bili rešeni že ob osamosvojitvi? Zdaj pa je kriv Erjavec?" je dejal minister.
Sicer pa bo po njegovih besedah v tem mesecu na arbitražnem sodišču ustna obravnava in bo padla odločitev, kaj bo z nadaljevanjem postopka. "Upam, da bo vse v redu," je dejal.
Minister je sicer že takoj na začetku očitke iz interpelacije zavrnil kot "prazne in brez vsebine" in menil, da gre predvsem za osebni obračun z njim in za poskus destabilizacije vlade Mira Cerarja, ne pa toliko za kritiko slovenske zunanje politike.
"Nisem razbral nobene kršitve ustave, kršitve zakona, ker pričakoval bi, da se ministra ustavi pred tem odrom, ko dejansko stori tako hude nepravilnosti, da ne more več sodelovati v vladi," je dejal Erjavec.
Vse kritike zavrača
Zavrnil je tudi očitek, da vodi preveč prorusko in premalo prozahodno politiko. "Če bi vprašal ZL, sem prepričan, da bi rekli, da je naša slovenska zunanja politika proameriška," je dejal Erjavec in menil, da je tudi to dokaz, da ima Slovenija uravnoteženo zunanjo politiko.
Zavrnil je tudi kritike iz interpelacije, da vodi slabo kadrovsko politiko in da ni izvajal potrebnega nadzora nad diplomati, ki da so zagrešili številne finančne nepravilnosti in malverzacije. Zatrdil je, da je bil on tisti, ki je uvedel sistematično izvajanje diplomatskega nadzora, kar bi bilo sicer možno že od leta 2001.
"A ti diplomatski nadzori niso namenjeni temu, da bomo kriminalizirali diplomacijo, ampak da odpravimo pomanjkljivosti," je poudaril Erjavec in izpostavil, da tudi škoda, ki je bila razkrita, ni bila "ogromna", kot to očitajo predlagatelji interpelacije, ampak da je bilo v 32 nadzorih ugotovljeno za deset tisoč evrov nepravilnega ravnanja s proračunskimi sredstvi, kar so diplomati vrnili.
Erjavec je opozoril še, da Horvat pred interpelacijo ni nikoli problematiziral, da je slovenska zunanja politika zgrešena. Sicer bi vsak mesec sklical sejo odbora za zunanjo politiko, tako kot so v DZ stalne seje zaradi migrantske krize, je navrgel minister.
Pri zagovoru so ga v razpravi odločno branili poslanci koalicije, zlasti njegove stranke DeSUS, ki so svoje puščice uperili tudi v predsednika zunanjepolitičnega odbora DZ Jožefa Horvata in Mateja Tonina iz NSi. Erjavec je celo napovedal izpad te stranke iz parlamenta, potem ko jim "projekt" interpelacije ni uspel.
Tudi sicer so se v razpravi močno kresala kopja med NSi in zlasti stranko DeSUS. Horvat in Tonin sta med drugim ocenila, da je koalicija razpravo obrnila v interpelacijo zoper NSi, medtem ko minister Erjavec nikoli za nič ni odgovoren. Tonin je po razpletu glasovanja tudi ocenil, da gre za žalosten dan za Slovenijo, ker je Erjavec ubranil položaj. Koalicija se je očitno odločila, da je zanjo pomembnejše politično preživetje kot pa dobrobit Slovenije, je menil.
Erjavca je sicer podprl tudi premier Miro Cerar, ki je dejal da očitki v ničemer "ne presegajo dosedanjih pavšalnih in slabo utemeljenih navedb". Zato razlogov za interpelacijo ni bilo, še manj "pa za kakršno koli ukrepanje zoper Erjavca", je ocenil premier in zatrdil, da sedanja vlada vodi učinkovito zunanjo politiko.
Brglez: Opozicija škoduje zunanjepolitičnim interesom Slovenije
Erjavca je izrecno podprl tudi predsednik DZ Milan Brglez, ki je menil, da je današnja interpelacija škodovala zunanjepolitičnim interesom Slovenije, zlasti v času migrantske krize nespametno. "Napad" opozicije na ministra je označil za večjo nevarnost za državo, kot naj bi jo po mnenju opozicije predstavljal Erjavec.
Na Brglezove besede se je odzval Danijel Krivec (SDS) in ocenil, da želi Brglez s tem opoziciji omejevati pravico do interpelacije, instrumenta parlamentarne demokracije. Brglezove ocene je za škandalozne označil tudi Anže Logar (SDS). Brglez je nato pojasnil, da ni želel omejevati pravice do interpelacije, ker jo zagotavlja opozicija, je pa ponovil, da je bila v teh časih neprimerna.
To je bila prva interpelacija zoper Erjavca, ki je na položaju zunanjega ministra že od leta 2012 v tretji vladi, od vlade Janeza Janše, Alenke Bratušek do sedanje Mira Cerarja. Sicer pa je to druga interpelacija proti kakemu ministru Cerarjeve vlade; prva je bila septembra na tnalu notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar.
dezurni@zurnal24.si
Ta Erjavec je pokvarjen kot kvargl. Izkorišča upokojence, ker igra na njihovo struno.
Veš, nikakor ne gre -boli me džoko,ane
Zakaj je že đ uporaben ? Za đoko. Boli me đoko. Kako lepa misel ...