Odločitev centralne banke je slaba novica za tiste slovenske posojilojemalce, ki imajo posojila, vezana na frank. Ta najbolj bremenijo gospodinjstva, na katera odpade pretežni del tovrstnih posojil, še posebej visok delež pa predstavljajo pri stanovanjskih posojilih.

Vlakec smrti za posojilojemalce

Kdor je imel namreč še včeraj 80 tisoč evrov posojila v frankih (96 tisoč frankov) ga ima danes 93 tisoč evrov (upoštevan tečaj 1,03 franka za evro). Med dnevom, ko je bilo za evro treba odšteti le 0,85 franka, pa je imel več kot 112 tisoč evrov kredita. 

Banke posojil v švicarskih frankih praktično ne odobravajo več. Septembra 2011, ko se je švicarska centralna banka odločila za branjenje zgornje meje vrednosti franka, jih je bilo za skoraj 1,75 milijarde evrov, konec lanskega leta je izpostavljenost prebivalstva do tujih valut znašala med pol milijarde in milijardo evrov. "Ocenjujemo, da je izpostavljenost pretežno v frankih," je dejal predsednik uprave družbe Numerica Partners Igor Erker.

Odločitev švicarskih centralnih bankirjev bo po njegovem mnenju prineslo "nekaj preglavic švicarskim podjetjem, ki izvažajo na globalne trge, saj bo njihov izvoz postal dražji na daljši rok". Na drugi strani pa bo švicarskim gospodinjstvom omogočil "dodatno blaginjo, saj se bodo njihovi proračuni okrepili v tujih valutah".

Drugi časi, zdaj ni več panike v evroobmočju

"Odločitev švicarske centralne banke je precej presenetila," je ocenil analitik Matej Šimnic iz Alte Invest. A sta z Erkerjem soglašala, da je uravnavanje tečaja švicarsko centralno banko precej stalo. "Še dolgo so zdržali," je menil Erker.

Šimnic je spomnil, da je Švica omejevanje valutnega tečaja vzpostavila v obdobju, ko je bilo zaupanje v evro izjemno nizko in je bilo bežanje depozitov v franke predvsem posledica panike, in ne toliko odraz ukrepov centralnih bank. "V tem trenutku pa smo v povsem drugem obdobju, zato centralna banka mora dovoliti, da se tečaj franka prilagodi tržnim razmeram: obrestnim meram in tiskanju denarja," je pojasnil.

Po njegovem moramo tako negativno obrestno mero švicarske centralne banke jemati kot paket. "Centralna banka dovoli krepitev franka, vendar z negativno obrestno mero verjetno želi vplivati na manjši interes vlagateljev po varčevanju v švicarskih frankih oz. jih spodbuditi, da se odločijo za druge valute. To bi lahko pripomoglo k stabilizaciji oz. omejilo pridobivanje vrednosti franka," je izpostavil Šimnic.

Napovedovanje, kje se bo frank ustavil, je zelo nehvaležno. Erker je menil, da "ponavadi takšni premiki niso muha enodnevnica in bi lahko imeli še pritisk na apreciacijo franka". Medtem nekateri tuji analitiki napovedujejo, da se bo en frank ustalil okoli enega evra.

Zagotovo je konec stabilnosti

"V tem trenutku je težko reči, kakšen bo tečaj, lahko pa z gotovostjo rečemo, da je konec stabilnosti, ki smo ji bili priča v zadnjih letih," je poudaril Šimnic. Frank se bo namreč prilagajal monetarni ekspanziji v Evropi, pa tudi morebitni paniki v primeru grškega izstopa iz območja evra. "S tega vidika obstaja dvom, ali je bila odločitev švicarske centralne banke sprejeta ob pravem trenutku," je sklenil.

Švicarska centralna banka je v sporočilu za javnost zapisala, da je frank, ki v negotovih časih velja za varno valuto, še vedno močan, a se je njegova precenjenost od uvedbe omenjenega ukrepa zmanjšala, gospodarstvo pa je triletno obdobje izkoristilo za prilagoditev.